V sredo, 17. 10. 2007, ob 12h, bomo ponovno zasedli avlo Filozofske Fakultete, da bi odprli AVTONOMNO TRIBUNO - prostor za diskusijo in prakticiranje avtonomije univerze ter pravice do avtonomnega razmisljanja.
Vabljen/-a!
K debati o zasedbi se lahko pridružiš na:
http://avtonomnatribuna.mojforum.si/avtonomnatribuna-about92.html
četrtek, 11. oktober 2007
Vabilo na sestanek AT v ponedeljek, 15.10., ob 19.00h
Vabljeni na sestanek AT v INFOSHOP, AKC Metelkova, ki se bo dogodil v ponedeljek, 15. oktobra 2007, ob 19.ooh
Poročilo sestanka AT, ponedeljek, 8.10., ob 18.00
Na spodnji povezavi je omogočen dostop do poročila:
http://shrani.si/f/3b/13K/3Z0i9oIK/poro303250iloses.doc
http://shrani.si/f/3b/13K/3Z0i9oIK/poro303250iloses.doc
nedelja, 2. september 2007
SESTANEK AVTONOMNE TRIBUNE - ISTA URA, ISTI KRAJ
INFOSHOP, AKC Metelkova, ponedeljek, 3. septembra 2007, ob 18h
Po daljšem premoru se zopet začenjajo redna ponedeljkova zasedanja Avtonomne tribune v Infoshopu.
Vabljeni!
Po daljšem premoru se zopet začenjajo redna ponedeljkova zasedanja Avtonomne tribune v Infoshopu.
Vabljeni!
ZaMirZINE.net: "Koštat’ će ga, tko nije s nama – školarinu za početak!"
Link, do članka, ki je bil objalvjen tudi v neki srbskem časopisu na Hrvaskem
se nahaja TU.
se nahaja TU.
torek, 10. julij 2007
Vabilo: TABOR AVTONOMNE TRIBUNE, 25. 7. - 29.7. 2007
TABOR AVTONOMNE TRIBUNE (25. 7. - 29.7. 2007)
Glavne teme: reforme visokega solstva lokalno in globalno, studentski boji po svetu, avtonomno druzbeno-politicno delovanje/organiziranje, studentska vprasanja, aktivnosti AT, globalizirani svet...
Tabor Avtonomne tribune, na katerem bomo gradili alternative napovedanim reformam visokega solstva in se ukvarjali z drugimi pomembnimi druzbeno-politicnimi vprasanji, bo potekal od 25. - 29.7. 2007. Na srecanju bomo reflektirali dosedanje delovanje AT in naredili nacrt za nadaljnje aktivnosti. Prav tako bomo spregovorili o sorodnih bojih po svetu in drugih stvareh.
Tabor je samo-upravnega znacaja, kar pomeni, da vsi opravljamo vse, kar je potrebno (vkljucno s kuhanjem in ciscenjem) in da program dela/srecanja ustvarjamo skupaj.
Vsi, ki bi zeleli sodelovati na Taboru AT, naj se cimprej javijo!
Prijave in informacije: avtonomnatribuna[at]gmail.com, 040 435997 (Anita)
Potrebne so vase ideje in predlogi ter vas angazma, zatorej - aktivirajte se!
avtonomnatribuna.blogspot.com
avtonomnatribuna[at]gmail.com
Posreduj naprej!
--
Avtonomna Tribuna
O PRAVICAH SE NE POGAJAMO!
PRAVICE SO IZBORJENE, NE PODELJENE!
PRAVICE SO IZBORJENE, NE PODELJENE!
Zupan umaknil zakon!
Visokošolski in raziskovalni partnerji so v izjavi za javnost zapisali, da pozdravljajo odločitev ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana, da umakne osnutek predloga zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Na ministrstvu so sicer nad izjavo partnerjev začudeni in jo imenujejo za "izkrivljeno", več informacij pa ne dajejo. Kljub vsemu je jasno, da je omenjeni osnutek zakona pristal tam kamor spada - to je na smetišču.
Predlog zakona je - takoj ko je v začetku aprila prišel v javnost - sprožil burne odzive v javnosti in na univerzi. Ministrstvu se je očitalo, da je bil zakon pripravljen brez sodelovanja s ključnimi akterji v visokem šolstvu, ki se jih zakon najbolj tiče, prav tako pa je bil postavljen na popolnoma zgrešenih izhodiščih. Zakon je med drugim na stežaj odpiral vrata privatizaciji in razbitju obstoječih javnih univerz, uvajanju šolnin in popolni podreditvi študija zakonitostim trga in kapitalističnemu sistemu.
Na osnutek so se ostro odzvali v vodstvu vseh univerz in ga v celoti zavrnili. O tem osnutku se po njihovem ni mogoče niti pogovarjati. Samo-organizirali so se študenti in vzpostavili Avtonomno tribuno, ki je od vsega začetka svojega delovanja preko svojih akcij ministra Zupana večkrat pozvala naj sporni osnutek umakne. Svoje so diskusiji o reformah visokega šolstva dodali tudi sindikati in študentske organizacije, ki so med drugim sodelovali pri organiziraciji številnih okroglih miz in tribun na to temo, k umiku zakona pa so ministra pozvali tudi nekateri nekdanji rektorji.
Čeprav se je pred nekaj tedni še zdelo, da od arogantne oblasti ni pričakovati posluha, in da svoje načrte mislijo speljali zlepa ali zgrda, pa je bil pritisk javnosti očitno prevelik. Ministrstvo je z visoko šolskimi partnerji oblikovalo "delovno skupino za pripravo izhodišč za pripravo zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti", kar pomeni, da bo potrebno načrte za reforme visokega šolstva oblikovati na novo od začetka in na način, ki je edino primeren - s sodelovanjem vseh tistih, ki se jih zakon tiče.
Visoko šolski in razvojni partnerji v izjavi za javnost še povdarjajo, "da imajo nepremišljene in neusklajene spremembe na področju visokega šolstva, ki temeljijo zgolj na prisilni nujnosti sprememb, brez usklajevanja s partnerji, lahko nepredvidljive in dolgoročne negativne posledice". Zato so zelo začudeni in razočarani nad nedavnimi izjavami ministra za šolstvo in šport Milana Zvera, ki je dejal, "da je potrebno zakon sprejeti kakršen koli že, pa čeprav brez upoštevanja stališč in pripomb partnerjev".
Vsi vpleteni zdaj upajo, da bodo metode oblasti, ki jih navadno uporablja - sprenevedanje, prezir, aroganca, kriminalizacija - tokrat postavljeni na stranski tir, in da bodo v ospredje prišle tiste, ki so za demokratično državo primerne - dialog, usklajevanje, upoštevanje različnih mnenj ipd. Reforme visokega šolstva so preveč kočljive, da bi bile lahko opravljene z levo roko. Zatorej pričakujemo resno in odločno delo vseh akterjev pri pripravi teh reform, nadejamo pa se tudi nadaljnjega aktiviranja in mobilizacije študentov in drugih, saj je ravno sodelovanje baze tisto, ki lahko prinese dobre in primerne spremembe.
Predlog zakona je - takoj ko je v začetku aprila prišel v javnost - sprožil burne odzive v javnosti in na univerzi. Ministrstvu se je očitalo, da je bil zakon pripravljen brez sodelovanja s ključnimi akterji v visokem šolstvu, ki se jih zakon najbolj tiče, prav tako pa je bil postavljen na popolnoma zgrešenih izhodiščih. Zakon je med drugim na stežaj odpiral vrata privatizaciji in razbitju obstoječih javnih univerz, uvajanju šolnin in popolni podreditvi študija zakonitostim trga in kapitalističnemu sistemu.
Na osnutek so se ostro odzvali v vodstvu vseh univerz in ga v celoti zavrnili. O tem osnutku se po njihovem ni mogoče niti pogovarjati. Samo-organizirali so se študenti in vzpostavili Avtonomno tribuno, ki je od vsega začetka svojega delovanja preko svojih akcij ministra Zupana večkrat pozvala naj sporni osnutek umakne. Svoje so diskusiji o reformah visokega šolstva dodali tudi sindikati in študentske organizacije, ki so med drugim sodelovali pri organiziraciji številnih okroglih miz in tribun na to temo, k umiku zakona pa so ministra pozvali tudi nekateri nekdanji rektorji.
Čeprav se je pred nekaj tedni še zdelo, da od arogantne oblasti ni pričakovati posluha, in da svoje načrte mislijo speljali zlepa ali zgrda, pa je bil pritisk javnosti očitno prevelik. Ministrstvo je z visoko šolskimi partnerji oblikovalo "delovno skupino za pripravo izhodišč za pripravo zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti", kar pomeni, da bo potrebno načrte za reforme visokega šolstva oblikovati na novo od začetka in na način, ki je edino primeren - s sodelovanjem vseh tistih, ki se jih zakon tiče.
Visoko šolski in razvojni partnerji v izjavi za javnost še povdarjajo, "da imajo nepremišljene in neusklajene spremembe na področju visokega šolstva, ki temeljijo zgolj na prisilni nujnosti sprememb, brez usklajevanja s partnerji, lahko nepredvidljive in dolgoročne negativne posledice". Zato so zelo začudeni in razočarani nad nedavnimi izjavami ministra za šolstvo in šport Milana Zvera, ki je dejal, "da je potrebno zakon sprejeti kakršen koli že, pa čeprav brez upoštevanja stališč in pripomb partnerjev".
Vsi vpleteni zdaj upajo, da bodo metode oblasti, ki jih navadno uporablja - sprenevedanje, prezir, aroganca, kriminalizacija - tokrat postavljeni na stranski tir, in da bodo v ospredje prišle tiste, ki so za demokratično državo primerne - dialog, usklajevanje, upoštevanje različnih mnenj ipd. Reforme visokega šolstva so preveč kočljive, da bi bile lahko opravljene z levo roko. Zatorej pričakujemo resno in odločno delo vseh akterjev pri pripravi teh reform, nadejamo pa se tudi nadaljnjega aktiviranja in mobilizacije študentov in drugih, saj je ravno sodelovanje baze tisto, ki lahko prinese dobre in primerne spremembe.
Pojasnilo policije o zadrževanju skupine študentov
ponedeljek, 25. junij 2007
DELOVNI SESTANEK AVTONOMNE TRIBUNE, PONEDELJEK OB 18H
INFOSHOP, AKC Metelkova, ponedeljek, 25. junij 2007, ob 18h
Vabljeni!
Vabljeni!
Poročilo iz javne seje Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, 20.6.2007 ob 17.00
V Domu sindikatov se je zbrala lepa množica ljudi, med katerimi je bilo moč opaziti veliko študentov. Kljub visokim temperaturam, je zasedanje potekalo dokaj sproščeno in kar je še pomembnejše, nastala so izhodišča za nadaljne združevanje več vrst gibanj, ki so proti
divji privatizaciji trenutne (in tudi prejšnje) oblasti. Med drugimi so se seje udeležili tudi upokojenci, kulturniki, sindikalisti in študentje. Naj omenim še to, da je bila včeraj prva obletnica od ustanovitve Gibanja za ohranitev javnega zdravstva.
Dr. Rastko Močnik, nam je podal kratek a nazoren vpogled, od kje težnje po privatizaciji oz. posledica česa so. Neoliberalna doktrina naj bi se formulirala že v 30-ih letih 20. stoletja, kot desni kapitalistični odgovor nasproti socializmu oz. komunizmu. Neoliberalno doktrino najbolj posreduje Amerika, ki je najbolj zadolžena država na svetu in kot taka odvisna od priliva tujega kapitala. Dr. Močnik opozarja da neoliberalna doktrina ogroža družbena razmerja oz. družbene odnose, saj se solidarnost med ljudmi zgublja v kruti, nikoli
končani konkurenci, ki bo zavladala med ljudmi. Sloveniji je uspelo ohraniti kakovosten in dostopen javni sektor (zdravstvo, šolstvo...), ki pa je čedalje bolj ogroženo. V bran solidarnosti ter ohranitve zdravih družbenih odnosov, bi bilo te storitve potrebno obvarovati in
ohraniti.
Naslednja govornica je bila Darinka Avguštinar, ki je poudarila odgovornost državnih oblasti, da ohranjajo dostopnost in kakovost javnih storitev. Omenila je peticijo Evropske konfederacije sindikatov, ki zbira milijon podpisov v bran dostopnosti do javnih
storitev (dosedaj je zbranih že 400.000 podpisov). Svoj glas podpore lahko oddate v Domu sindikatov pri recepciji, oz. na spletni strani Gibanja za javno zdravstvo www.ohranimo.si
Dr. Marijan Premik je poudaril, da je zdravje ena od temeljnih človekovih pravic in eden od glavnih ciljev zdravstva je boljše zdravje za vse prebivalce. Poteze, ki jih sprejema vlada bi morale težiti k temu cilju, vendar na žalost temu ni tako. Prav tako je poudaril celovit pristop k politiki zdravja, kjer je potrebno sodelovanje večih sfer (socialno zdravstvo, varstvo okolja, promocija zdravstva). Politika zdravja je odgovornost vlade, zdravstvena politika pa je odgovornost ministra.. Najbolj pa je dr. Marijan Premik poudaril, da je treba začrtati jasno in določeno mejo med javnim in zasebnim. Do kje je neka dobrina javni interes, kje pa postane zasebni interes?. Nujna je meja med programi, ki se izvajajo v javnem in tistimi, ki se izvajajo v zasebnem sektorju.. Poudaril je da so reforme potrebne, vendar ne kar tako, z glavo skozi zid, temveč je potrebna temeljita priprava na reforme (kamor spada tudi mnenje stroke
in uporabnikov, tako kot pri visokem šolstvu). Primarnemu zdravstvenemu varstvu je treba posvetiti največ pozornosti, predvsem v reformah. Kar se pa tiče privatizacije, divja privatizacija prinaša kratkoročne rešitve, na dolgi rok pa je to popolna katastrofa. Pot iz
takega stanja nazaj, je izredno težka.
Andreja Černak Meglič je pojasnila, da je Gibanje za javno zdravstvo nastalo zaradi spreminjanja vrednot zdravstva. Oblastniki ne smejo odločati kako bo reguliran ta sistem. Reforme ministra za zdravje so povzročile padec kvalitete zdravstva. Vzrok je v komercializaciji in privatizaciji zdravstvenega sektorja. V zdravstvenih storitvah je že
30% zasebnikov koncesionarjev (večinoma zobozdravniki). 200.000 prebivalcev nima dostopa do zdravstvenih storitev. Prav tako je ločevanje osnovnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja privedlo do slabšanja osnovnega zdravstvenega zavarovanja in zato tudi zahteva po združitvi osnovnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi
komercializacije se večajo stroški zdravstva in kakovost se zmanjšuje (dobiček pred etiko). Zahteve Gibanja za javno zdravstvo se nanašajo na sedanjo, prav tako pa na prihodnjo oblast.
Nevenka Lekše je poudarila da so v ustavi republike Slovenije zagotovljene vsem državljanom enako človekove pravice, kamor spada tudi zdravstvo. Po tem so se oglasili še predstavniki Društva diabetikov tipa 1, ki so se znašli v nezavidljivi situaciji, saj je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije podal okrožnico, brez pravne podlage, po kateri
zdravniki pripisujejo precej manj pripomočkov za diabetike (v okviru racionalizacije porabe sredstev). To je huda diskriminacija diabetikov, saj ZZS samovoljno omejuje porabo pripomočkov, nujno potrebnih za diabetike. ZZS popolnoma ignorira mnenje stroke.
Repliko na temo diabetikov je podal Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov, ki je označil zadevo Društva diabetikov tipa 1 s strani vlade kot popolno izsiljevanje. Uporabniki bodo prisiljeni plačevati za pripomočke, ki bi jim jih morala zagotoviti država.
Poudaril je da zavarovanje na bazi solidarnosti zagotavlja najmanj stroškov v nasprotju s tem kar se skuša prakticirati danes. Prav tako je izpostavil dva faktorja delovanja oblasti, generatorji strahu in nezaupanja s katerimi hoče vladajoča oblast speljati stekanje denarja
v globalno kapitalno mešetarjenje.
Nazadnje se spregovorila še Julija Somrak, ki je zastopala stališče Avtonomne tribune. (govor si lahko preberete TUKAJ). Poudarjene so bile vzporednice med reformami zdravstva in visokega šolstva, ter pozivanje k skupnemu upori samovoljnosti vladajoče oblasti pri kreiranju teh reform. Udarni študentski govor je požel velik aplavz, prav tako pa je bil skupno sprejet, brez vzdržanih glasov in brez glasov proti, predlog podpore za Avtonomno tribuno.
Delovanje Avtonomne tribune je naletelo na odobravanje, prav tako pa je bilo čutiti navdušenje nad udeležbo in podporo gibanja za javno zdravstvo. Boj, ki ga bijemo ima skupnega sovražnika, ta sovražnik je divja privatizacija javnega sektorja. Iz strani študentov je bil tudi predlog, da bi se združili v širše gibanje, kjer bi bili bitko vsak na svoji fronti in se med seboj podpirali.
Na koncu je treba še omeniti, popolno odsotnost medijev, kar je po vsej verjetnosti posledica uravnoteženosti in spr(l)oščenosti le-teh. Baje naj bi minister Bručan sklical tiskovno konferenco pol ure pred začetkom seje Gibanja za javno zdravstvo. Načrtovano naključje?
Naročite se na:
Objave (Atom)
