Avtonomna tribuna si je s protestom proti reformi visokega šolstva pridobila pozornost medijev, javnosti, a tudi policije. Z dvema članoma smo opravili zanimiv pogovor.
Gal Kirn in Rok Govedink sta nam razložila, da so za protest, kjer naj bi domnevno napadli varnostnika ministrstva za visoko šolstvo, posamezniki dobili po 250 evrov kazni. Med razlogi za kazen so na policiji navedli tudi lepljenje protivladne vsebine v avli ministrstva. Posnetek kaže drugače, a presodite sami. Kakor koli, zanimiv koncept organizirane neorganiziranosti tribune, ki zdaj zajema že do 200 ljudi in se povezuje še z drugimi družbenimi akterji, kot so npr. sindikati, je močan argument sogovornikov, ki ga s pridom izkoriščajo. "Jesen bo še vroča", pravijo.
Ker se veliko intervjujev zadnje čase začne s vprašanjem o sproščenosti, bomo tudi mi tako začeli. Sta torej kaj sproščena?
Gal: Jaz sem trenutno sproščen, saj sem se ravnokar pogovarjal z enim pakistanskim prebivalcem Slovenije, ki dela pri kebabu, tako da očitno le ni vse tako črnogledo, kot si mogoče predstavljamo, vseeno pa sem tudi nesproščen, glede na to, kakšne reforme se pripravljajo oziroma potekajo zadnjih nekaj let.
Rok: Ja, sproščenost, morali bi biti sproščeni, vendar se mi zdi, da smo v Avtonomni tribuni kar malo zakrčeni in da se ne damo trenutnim prizadevanjem vlade, da bi nas sprostila.
Naj pojasnimo, zakaj je to vprašanje zanimivo. V oddaji Studio City je eden izmed gostov dejal, da je izraz »sproščenost« postal določevalec za desno ali levo. Torej, če si prvi, rečeš, da si sproščen, medtem ko če si levičar, to z ironičnim nasmeškom zavrneš. Kaj pravita?
Gal: Glede sproščenosti se mi zdi zanimivo to, da to sploh ni noben politični koncept, saj so v politiki bolj v ospredju koncepti, kot so demokracija, legitimnost, konflikt, konsenz. To so neki politološki koncepti, s katerimi se ukvarjajo, medtem ko je sproščenost nekakšen moralistični koncept, ki ga uvedeš v družbeno razpravo takrat, ko nimaš več zadostnih argumentov oziroma uporabiš neke druge prijeme, npr. religioznomoralne. Na ta način nas skuša vladajoči diskurz prepričati, da nismo še sproščeni in da to moramo biti. Se pravi, da mora priti do neke tranzicije, ki pa je umetno ustvarjena.
Avtonomna tribuna je, kot kaže, za vlado nadloga, za opozicijo pa voda na mlin. Kam se vi uvrščate, saj se v slovenskem političnem prostoru nenehno pojavlja potreba po umestitvi novih subjektov po tem merilu?
Rok: V trenutni politični situaciji se nas bo levica skušala prilastiti oziroma bo vsaj potrdila naše delovanje, da bi bila nasprotje vladi. Mi nismo ne provladni ne levičarski, ampak je naše delovanje zgolj proti temu, kar krati pravice prebivalcem Slovenije. Začeli smo z zakonom o visokem šolstvu, ki je bil narejen popolnoma napačno. Gotovo pa so bile podpore nekaterih levičarskih strank.
Gal: Nismo strankarsko opredeljeni, smo pa dobili pisma podpore od društva Zares, Mladega foruma SD-ja, vendar se mi ne gremo uradne politike, kot se predstavlja v medijih, ampak se gremo politiko »od spodaj«. Namen je združevanje sil, ki niso le študentske. Začeli smo v študentskih krogih, a se zadeva lahko premakne naprej in se tudi že premika.
Ste neformalno združenje, ki pa se organizira. Kam je usmerjeno to organiziranje?
Gal: Ciljev je več. Smo neformalno organizirana skupina študentov in študentk, ki si je na začetku zadala konkreten cilj, to je blokirati reformo visokega šolstva, hkrati pa zdaj skušamo definirati, kaj naj bi gibanje Avtonomna tribuna sploh bilo. Zapisali smo, da nam gre za boje proti nekim družbenim krivicam, v katerih ne izključujemo povezav z delavci, sindikati, izbrisanimi, torej z vsemi tistimi skupinami, ki jim gre za podobne cilje - torej, ki so proti privatizaciji šolstva, zdravstva, proti temu, da so delavci vse manj zaščiteni, in tudi na splošno proti diskriminaciji.
Rok: S formalnostjo bi izgubili tiste principe, s katerimi zdaj delujemo. Te spontane akcije imajo moč, ki je za vlado nepredvidljiva.
Kolikšen mislita, da je vaš rok trajanja?
Gal: Lahko je to le pobuda le za to in naslednje šolsko leto. Jesen bo še zelo vroča, vlada bo skušala na vseh teh področjih, ki sem jih naštel, izpeljati še zadnje ukrepe pred predsedovanjem EU-ju, ampak hkrati se zavedamo, da lahko zadeva tudi preraste.
Rok: Dokler bo politika takšna, kot je, bo naš rok trajanja nedoločljiv. V primeru zamenjave vlade bi želeli, da pademo v dialog pri oblikovanju zakonov, in če bi bila vlada razumevajoča, ne bi imeli razloga za nadaljevanje, ampak to ne pomeni, da se ne bomo borili tudi v prihodnosti.
Kako je s financiranjem vašega delovanja?
Gal: Glede denarja se nismo nikoli veliko sekirali. Če je bilo treba kaj denarja, je bil kakšen prostovoljni prispevek v redu. Načeloma pa je to poteka tako, da skopiraš kakšen plakat v službi, sem in tja ti kdo pomaga, pač po načelu solidarnosti.
Prihaja čas »kislih kumaric«, boste kaj dejavni poleti, kaj se bo dogajalo jeseni, govori se tudi o protestih?
Rok: Mi vsekakor ne mislimo zapolnjevati praznih konzerv v času "kislih kumaric". Jeseni bodo vidni glavni rezultati ministrovega dela na področju visokega šolstva …
Gal: … edina taka aktivnost bo tudi vsebinska priprava, da bomo relevanten sogovornik. V ta namen bomo organizirali tudi tabor Avtonomne tribune, kjer bomo posamezniki oblikovali neka artikulirana stališča.
Proteste boste težko izpeljali zgolj kot neformalno organizirani. Ali se boste morali s kom povezati?
Gal: Na diskusiji ob prvi obletnici Gibanja za ohranitev javnega zdravstva v Domu za sindikate, na kateri ni bilo nobenega novinarja, ker je Bručan sočasno sklical neko tiskovno konferenco, je bila ključna točka povezovanje skupin. Oni so bili zelo veseli, da se študentje organizirajo proti privatizaciji. Nastopili so še sindikati, s katerimi smo se začeli pogovarjati o neformalni mreži, ki bo obravnavala šolstvo, zdravstvo, socialo, upokojence. To bo mreža, ki se bo borila proti privatizaciji na različnih področjih ...
Je policija tudi vaju kaznovala za nedavni protest na ministrstvu za visoko šolstvo?
Gal: Ne, midva sva imela srečo. Jaz sem nastopil kot javni govornik na FDV-ju, kolegi pa so se od ministrstva odpravili proti FDV-ju in policija jih je ustavila pri železniški postaji. Zadrževali so jih pol ure, da so jih popisali, nato pa še pol ure brez razloga, na koncu pa so jim razložili, da sploh niso bili v prekršku. Zelo paradoksalno, glede na to, da so en teden zatem v nabiralnik dobili položnico.
Kaj je bil razlog za kazen?
Rok: Šlo je za dogodek na ministrstvu, kjer naj bi v kot pritisnili varnostnika, isti varnostnik pa naj bi nam nato preprečil vstop v druge prostore. To je paradoksalno. Mi smo že oblikovali pritožbo.
Gal: To je ena stvar, druga pa je ta, da naj bi plakati, ki smo jih polepili na ministrstvu, imeli protivladno vsebino. To je napisano na položnici. Na položnici je kot vzrok za kazen napisan tudi napad na varnostnika. Tudi na posnetku na YouTubu teh stvari ni videti. Najbolj problematično je ravno delovanje policije, ki bi morala delovati nevtralno. Če kdo krši javni red in mir, policija to uredi. Tu pa je bila policija izrabljena v politične namene. Protivladna vsebina je bila včasih govorni delikt, ko so tudi Janšo kaznovali, ko je kaj preveč rekel. Če se zdaj spet vračamo v tiste čase, proti katerim se ti domnevni heroji borijo, pa imamo veliko težavo. Problem je v kriminalizaciji, torej, da te kriminalizirajo, če misliš drugače in če se prostovoljno in demokratično zbiraš. Saj nihče ni nikomur nič hotel, ne bi rekel, da bi začele molotovke leteti.
Vaša neformalnost nekako ne sovpada z obstoječimi pravili zbiranja in demonstriranja, pri čemer hitro nastanejo konflikti, vi pa se nato sklicujete na to neformalnost. Po drugi strani pa je bilo nelogično tudi delovanje policije, ki je iz dejansko neorganizirane skupine, ki pa ima neko organizacijo, potegnila posameznike, jih sama določila za vodje in jim dala večje kazni. Kako to komentirate?
Rok: Meni je enostavno nedojemljivo, da policija brez konkretnih pojasnil iz skupine določi dve vodji protesta.
Gal: Tu se sklicujemo na ustavo, ki določa, da imajo posamezniki pravico do zbiranja. To je ustavno zagotovljena pravica. Takoj ko začnemo debatirati, ali je to legalno ali nelegalno, smo že postavili ustavo pod vprašaj.
Šolstvo, zdravstvo, privatizacija in še kaj drugega so teme, na katere se osredotočate, se boste še naprej odzivali nanje?
Gal: Smo skupina 100-200 ljudi in nas je premalo, da bi se odzivali na vse teme, ki se pojavljajo. Naša ključna tema ostaja visoko šolstvo, organiziranje tribun po fakultetah, obenem pa se bomo še naprej povezovali z akterji, ki znajo kritično pristopiti na drugih področjih. Skupni imenovalec vseh akcij bo boj proti privatizaciji in neoliberalnim politikam, ki se zdaj izvajajo v Sloveniji in po Evropi.
Rok: Naš namen je bil, da se študenti oblikujemo kot skupine, kjer lahko debatiramo o nekih zadevah. Ta prostor je pomemben za avtonomijo misli, ki jo lahko študent ima.
Na koncu še vprašanje o študentski organizaciji. Torej na eni strani ste vi, na drugi pa ŠOS, ki bi se moral po vašem mnenju verjetno z vami povezati in vas podpreti?Rok: Ja, zdaj so se. ŠOS bi v bistvu moral biti vedno na preži, a se do zdaj niso odzivali. Vedno so prihajali za nami. Mi smo bili akcija, oni so sledili.
Gal: Skoraj tako. Jaz imam ambivalenten odnos do ŠOS-a. Treba pa je povedati, da smo z njimi zdaj naredili časopis Klin v 50.000 izvodih. Neki skupen imenovalec je kritika Zupana (ministra za visoko šolstvo op. a.). Pomembna zadeva tukaj je, da se je ŠOS pred leti, za časa predsedovanja Mihe Ulčarja, že sam povezoval s sindikati in skupaj so bili močni. Ko je vlada začutila neko potencialno moč, je Ulčarja odrezala. Zdaj so politične razmere v ŠOS-u malce drugačne, prevladuje bolj desna opcija, ki je vodila z vlado dosti demokratični dialog, s čimer je bila potisnjena nazaj. Šele z vznikom Avtonomne tribune so se začeli oglašati. Če se ne bi, bi bilo isto, kot da bi se sindikati postavili proti delavcem. Upam, da bodo zdaj še naprej kritično delovali. Problem je le, da so se prepozno prebudili.
vir: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=145326
Ni komentarjev:
Objavite komentar