sreda, 19. december 2007

Odgovor AT ministrici Mojci Kucler Dolinar

Spoštovana ga. ministrica Mojca Kucler Dolinar,

skrbno smo prebrali vaše pismo. Leporečenje je lahko lepa dejavnost in lahko vodi h kratkočasju, a v resnih zadevah ni dobrodošla. Lepo je, če pri izmenjavi političnih stališč upoštevamo, da gre za diskusijo o realnih političnih izbirah in ne le za trosenje splošnih floskul.

Zadovoljni smo z vašo trditvijo, da je odprtje visokošolskega prostora nujno potrebno. Tudi nam se namreč zdi nadvse pomembno odpreti univerze za vse in s tem omogočiti vpis nanjo vsem, ki si to želijo, ne glede na socialni položaj, starost, državljanstvo ali kakšno drugo osebno okoliščino. Tudi mi se strinjamo, da mora biti visokošolski prostor odprt, torej da mora biti študij brezplačen za vse, tudi za tiste, ki morajo že sedaj plačevati šolnine (izredni in podiplomski študij). Tudi odprtje visokošolskega prostora za pobude študentov in študentk se nam zdi dobro. Študentje moramo namreč imeti možnost, da tudi sami sodelujemo pri oblikovanju svojega študijskega programa v skladu z našimi željami in potrebami, ne pa da je ta program podrejen izključno trenutnim potrebam gospodarstva. Tudi mi podpiramo odprtje visokošolskega prostora v smislu njegove demokratizacije. Univerze je potrebno odpreti za aktivno študentsko participacijo v vseh njenih organih, s posebnim poudarkom na sodelovanju pri pripravi študijskih programov. Na ta način bomo ob upoštevanju izhodišča, da je univerza skupnost študentov, profesorjev in drugih delavcev, in ob upoštevanju načel direktne demokracije skupaj sooblikovali nov, odprt in bolj demokratičen visokošolski prostor. Jasno pa je tudi, da se želena odprtost visokošolskega prostora izključuje z njegovim odprtjem za kapitalske interese zasebnikov in politične interese političnih elit.

Žal vas moramo opomniti, da naša bojazen - bolje aktiven odpor - pred vdorom kapitala na področje visokega šolstva niti malo ni odveč. Ta vdor se ne kaže le v večjem številu zasebnih visokih šol, tudi visokošolski programi so pod vedno večjim udarom zahtev gospodarstva po visoko usposobljenih strokovnjakih na specifičnih področjih. Govori se o nezaposljivosti družboslovcev, češ da je njihove znanje za gospodarstvo, torej kapital, neuporabno, na drugi strani se promovira študij tehniških in naravoslovnih smeri. A ne zaradi kvalitete znanja, temveč zgolj zaradi trenutnih potreb gospodarstva. Hkrati vlada že uveljavlja priviligiranje zasebnih šol s tem, ko zmanjšeuje število vpisnih mest na javnih družboslovnih fakultetah, hkrati pa se to število na zasebnih fakultetah povečuje. Predlog zakona o visokem šolstvu, ki ga je bil vaš predhodnik prisiljen umakniti, je vseboval spremembe, ki bi te procese ublagovljenja znanja in podreditve univerze avtonomiji trga, še okrepil. Še vedno mislite, da je naš odpor proti vdoru kapitala odveč? Ni s preoblikovanjem študijskih programov v skladu z bolonjsko deklaracijo, ki predstavlja vse prej našteto, kapital že vstopil v visokošolski prostor?
Povsem jasno nam je, da je študij za večino dodiplomskih študentov/k (zaenkrat) brezplačen in nam tega ni potrebno prav nič dodatno razlagati. Naš namen je, da tako ostane tudi v prihodnje in da se ukinejo še tiste šolnine, ki trenutno vseeno obstajajo. Kakšne namene pa imate vi? Vaš predhodnik je denimo neprestano omenjal plačljiv študij, rekoč da »šolnine v neki obliki zagotovo bodo«. Med drugim je ob začetku izvajanja bolonjske reforme zagotovil, da bosta obe stopnji brezplačni, kasneje pa je brezplačna ostala le prva stopnja. Že omenjeni umaknjeni osnutek predloga zakona o VŠRRD je tudi vseboval spremembo financiranja visokega šolstva in uvedbo šolnin, zato smo ga bili primorani skupaj z vsemi ostalimi partnerji v visokem šolstvu v celoti zavrniti. Prav tako sprejeta resolucija o reformi visokega šolstva odpira možnosti za privatizacijo visokega šolstva in posledično uvedbo šolnin. Tudi njo smo zavrnili. Od vas pa zaenkrat še vedno nismo dobili konkretnega odgovora na vprašanje, kakšno je vaše stališče do resolucije, ki vam jo je zapustil vaš predhodnik. Dokler se ne izjasnite, to za nas pomeni, da jo podpirate.

Vaše vabilo na spoznavno srečanje in pogovor sprejemamo. Zabeležili smo si ga in vas bomo spomnili nanj, ko bo primeren čas za to. Nadejamo se, da boste takrat še vedno pripravljeni na plodno izmenjavo stališč.

ŠTUDIJ JE PRAVICA!

O PRAVICAH SE NE POGAJAMO!

PRAVICE SO IZBORJENE, NE PODELJENE!

Lep pozdrav,

Avtonomna tribuna

Ljubljana, 10. december 2007


-Odgovor ministrice z dne 14.11.2007 na odprto pismo Avtonomne tribune se nahaja TUKAJ.


torek, 04. december 2007

ZASEDBA FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE
5.12. SE OB 12:00
Vabimo vas, da se nam pridružite v čimvečjem številu in sodelujete v debatah o:
- nadzorovanju z varnostnimi kamerami
- avtonomnem prostoru za študente
- vstopu v Schengensko območje
- izvajanju Bolognske reforme
Dobrodošle so seveda tudi druge samoiniciativno lansirane ideje za iztočnice debat!

torek, 13. november 2007

VSI NA DEMONSTRACIJE!

17. novembra bomo množično okupirali ljubljanske ulice, ker mislimo, da sedanja situacija in pot, ki je začrtana za prihodnost, ni dobra. Delavske demonstracije za višje plače bodo podprli tako mladi kot stari. Vsi tisti, ki imamo dovolj poniževanja in izkoriščanja!

Vladna in kapitalistična trobila ter njihovi medijski duhovniki nas bi radi prepričali, da živimo sanjsko življenje. A ljudje nismo neumni. Vemo, da se naša situacija ne izboljšuje in vemo, da so perspektive za prihodnost zelo negotove. Tako opevana gospodarska rast ne pomeni zgolj uspehov slovenskega gospodarstva. Pomeni tudi večjo stopnjo izkoriščanja in nadaljnje družbeno razslojevanje.

Na demonstracijah se bo združilo na tisoče delavcev in delavk. Udeležili se jih bomo tudi številni mladi - delavci, dijaki, študenti. Ter tudi številni prekarni delavci, ki nimajo sindikalnih predstavnikov. Tako zaradi podpore zahtevam kot zaradi svojega položaja. Glede na to, da današnja situacija za nobeno od teh skupin ni rožnata ter, da so tudi perspektive teh skupin za prihodnost zelo negotove, smo mnenja, da je skrajni čas za resno in organizirano vključitev teh subjektov v javno razpravo o sedanjih razmerah ter prihodnosti.

Študentsko gibanje Avtonomna tribuna je zato podalo pobudo za formacijo Avtonomnega bloka na delavskih demonstracijah, ki bo združil mlade in nekoliko manj mlade iz različnih zgodb: študente, dijake, brezposelne, prekarne in migrantske delavce ter mnoge druge. Na ta način bomo lahko jasno izrazili naše poglede, nagovorili ljudske množice s širšimi tematikami in se tako najbolj resno odzvali pozivu sindikatov, podprli njihove zahteve in s svojo vsebino obogatili shod.


PRIDRUŽITE SE AVTONOMNEMU BLOKU!

Dobimo se ob 9:30 na Trgu OF (pri konju nasproti Železniške postaje)!

Ob 10:30 se pridružimo delavskim demonstracijam na Dunajski cesti.

info na:
http://n17-n17.blogspot.com/

četrtek, 11. oktober 2007

ZASEDBA FILOZOFSKE FAKULTETE! 17.10.2007 ob 12h

V sredo, 17. 10. 2007, ob 12h, bomo ponovno zasedli avlo Filozofske Fakultete, da bi odprli AVTONOMNO TRIBUNO - prostor za diskusijo in prakticiranje avtonomije univerze ter pravice do avtonomnega razmisljanja.

Vabljen/-a!

K debati o zasedbi se lahko pridružiš na:
http://avtonomnatribuna.mojforum.si/avtonomnatribuna-about92.html


Vabilo na sestanek AT v ponedeljek, 15.10., ob 19.00h

Vabljeni na sestanek AT v INFOSHOP, AKC Metelkova, ki se bo dogodil v ponedeljek, 15. oktobra 2007, ob 19.ooh

Poročilo sestanka AT, ponedeljek, 8.10., ob 18.00

Na spodnji povezavi je omogočen dostop do poročila:

http://shrani.si/f/3b/13K/3Z0i9oIK/poro303250iloses.doc

nedelja, 02. september 2007

SESTANEK AVTONOMNE TRIBUNE - ISTA URA, ISTI KRAJ

INFOSHOP, AKC Metelkova, ponedeljek, 3. septembra 2007, ob 18h

Po daljšem premoru se zopet začenjajo redna ponedeljkova zasedanja Avtonomne tribune v Infoshopu.

Vabljeni!

ZaMirZINE.net: "Koštat’ će ga, tko nije s nama – školarinu za početak!"

Link, do članka, ki je bil objalvjen tudi v neki srbskem časopisu na Hrvaskem
se nahaja TU.

torek, 10. julij 2007

Vabilo: TABOR AVTONOMNE TRIBUNE, 25. 7. - 29.7. 2007

TABOR AVTONOMNE TRIBUNE (25. 7. - 29.7. 2007)


Glavne teme: reforme visokega solstva lokalno in globalno, studentski boji po svetu, avtonomno druzbeno-politicno delovanje/organiziranje, studentska vprasanja, aktivnosti AT, globalizirani svet...

Tabor Avtonomne tribune, na katerem bomo gradili alternative napovedanim reformam visokega solstva in se ukvarjali z drugimi pomembnimi druzbeno-politicnimi vprasanji, bo potekal od 25. - 29.7. 2007. Na srecanju bomo reflektirali dosedanje delovanje AT in naredili nacrt za nadaljnje aktivnosti. Prav tako bomo spregovorili o sorodnih bojih po svetu in drugih stvareh.

Tabor je samo-upravnega znacaja, kar pomeni, da vsi opravljamo vse, kar je potrebno (vkljucno s kuhanjem in ciscenjem) in da program dela/srecanja ustvarjamo skupaj.

Vsi, ki bi zeleli sodelovati na Taboru AT, naj se cimprej javijo!

Prijave in informacije: avtonomnatribuna[at]gmail.com, 040 435997 (Anita)

Potrebne so vase ideje in predlogi ter vas angazma, zatorej - aktivirajte se!

avtonomnatribuna.blogspot.com
avtonomnatribuna[at]gmail.com

Posreduj naprej!

--
Avtonomna Tribuna

O PRAVICAH SE NE POGAJAMO!
PRAVICE SO IZBORJENE, NE PODELJENE!

Zupan umaknil zakon!

Visokošolski in raziskovalni partnerji so v izjavi za javnost zapisali, da pozdravljajo odločitev ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana, da umakne osnutek predloga zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Na ministrstvu so sicer nad izjavo partnerjev začudeni in jo imenujejo za "izkrivljeno", več informacij pa ne dajejo. Kljub vsemu je jasno, da je omenjeni osnutek zakona pristal tam kamor spada - to je na smetišču.

Predlog zakona je - takoj ko je v začetku aprila prišel v javnost - sprožil burne odzive v javnosti in na univerzi. Ministrstvu se je očitalo, da je bil zakon pripravljen brez sodelovanja s ključnimi akterji v visokem šolstvu, ki se jih zakon najbolj tiče, prav tako pa je bil postavljen na popolnoma zgrešenih izhodiščih. Zakon je med drugim na stežaj odpiral vrata privatizaciji in razbitju obstoječih javnih univerz, uvajanju šolnin in popolni podreditvi študija zakonitostim trga in kapitalističnemu sistemu.

Na osnutek so se ostro odzvali v vodstvu vseh univerz in ga v celoti zavrnili. O tem osnutku se po njihovem ni mogoče niti pogovarjati. Samo-organizirali so se študenti in vzpostavili Avtonomno tribuno, ki je od vsega začetka svojega delovanja preko svojih akcij ministra Zupana večkrat pozvala naj sporni osnutek umakne. Svoje so diskusiji o reformah visokega šolstva dodali tudi sindikati in študentske organizacije, ki so med drugim sodelovali pri organiziraciji številnih okroglih miz in tribun na to temo, k umiku zakona pa so ministra pozvali tudi nekateri nekdanji rektorji.

Čeprav se je pred nekaj tedni še zdelo, da od arogantne oblasti ni pričakovati posluha, in da svoje načrte mislijo speljali zlepa ali zgrda, pa je bil pritisk javnosti očitno prevelik. Ministrstvo je z visoko šolskimi partnerji oblikovalo "delovno skupino za pripravo izhodišč za pripravo zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti", kar pomeni, da bo potrebno načrte za reforme visokega šolstva oblikovati na novo od začetka in na način, ki je edino primeren - s sodelovanjem vseh tistih, ki se jih zakon tiče.

Visoko šolski in razvojni partnerji v izjavi za javnost še povdarjajo, "da imajo nepremišljene in neusklajene spremembe na področju visokega šolstva, ki temeljijo zgolj na prisilni nujnosti sprememb, brez usklajevanja s partnerji, lahko nepredvidljive in dolgoročne negativne posledice". Zato so zelo začudeni in razočarani nad nedavnimi izjavami ministra za šolstvo in šport Milana Zvera, ki je dejal, "da je potrebno zakon sprejeti kakršen koli že, pa čeprav brez upoštevanja stališč in pripomb partnerjev".

Vsi vpleteni zdaj upajo, da bodo metode oblasti, ki jih navadno uporablja - sprenevedanje, prezir, aroganca, kriminalizacija - tokrat postavljeni na stranski tir, in da bodo v ospredje prišle tiste, ki so za demokratično državo primerne - dialog, usklajevanje, upoštevanje različnih mnenj ipd. Reforme visokega šolstva so preveč kočljive, da bi bile lahko opravljene z levo roko. Zatorej pričakujemo resno in odločno delo vseh akterjev pri pripravi teh reform, nadejamo pa se tudi nadaljnjega aktiviranja in mobilizacije študentov in drugih, saj je ravno sodelovanje baze tisto, ki lahko prinese dobre in primerne spremembe.

Pojasnilo policije o zadrževanju skupine študentov

Povezava do "pojasnila" se nahaja TU.

Ogled posnetka Avtonomne tribune na
Ministrstvu za visoko šolstvo in znanost je mogoč TU.

ponedeljek, 25. junij 2007

DELOVNI SESTANEK AVTONOMNE TRIBUNE, PONEDELJEK OB 18H

INFOSHOP, AKC Metelkova, ponedeljek, 25. junij 2007, ob 18h

Vabljeni!

Poročilo iz javne seje Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, 20.6.2007 ob 17.00

V Domu sindikatov se je zbrala lepa množica ljudi, med katerimi je bilo moč opaziti veliko študentov. Kljub visokim temperaturam, je zasedanje potekalo dokaj sproščeno in kar je še pomembnejše, nastala so izhodišča za nadaljne združevanje več vrst gibanj, ki so proti
divji privatizaciji trenutne (in tudi prejšnje) oblasti. Med drugimi so se seje udeležili tudi upokojenci, kulturniki, sindikalisti in študentje. Naj omenim še to, da je bila včeraj prva obletnica od ustanovitve Gibanja za ohranitev javnega zdravstva.

Dr. Rastko Močnik, nam je podal kratek a nazoren vpogled, od kje težnje po privatizaciji oz. posledica česa so. Neoliberalna doktrina naj bi se formulirala že v 30-ih letih 20. stoletja, kot desni kapitalistični odgovor nasproti socializmu oz. komunizmu. Neoliberalno doktrino najbolj posreduje Amerika, ki je najbolj zadolžena država na svetu in kot taka odvisna od priliva tujega kapitala. Dr. Močnik opozarja da neoliberalna doktrina ogroža družbena razmerja oz. družbene odnose, saj se solidarnost med ljudmi zgublja v kruti, nikoli
končani konkurenci, ki bo zavladala med ljudmi. Sloveniji je uspelo ohraniti kakovosten in dostopen javni sektor (zdravstvo, šolstvo...), ki pa je čedalje bolj ogroženo. V bran solidarnosti ter ohranitve zdravih družbenih odnosov, bi bilo te storitve potrebno obvarovati in
ohraniti.

Naslednja govornica je bila Darinka Avguštinar, ki je poudarila odgovornost državnih oblasti, da ohranjajo dostopnost in kakovost javnih storitev. Omenila je peticijo Evropske konfederacije sindikatov, ki zbira milijon podpisov v bran dostopnosti do javnih
storitev (dosedaj je zbranih že 400.000 podpisov). Svoj glas podpore lahko oddate v Domu sindikatov pri recepciji, oz. na spletni strani Gibanja za javno zdravstvo www.ohranimo.si

Dr. Marijan Premik je poudaril, da je zdravje ena od temeljnih človekovih pravic in eden od glavnih ciljev zdravstva je boljše zdravje za vse prebivalce. Poteze, ki jih sprejema vlada bi morale težiti k temu cilju, vendar na žalost temu ni tako. Prav tako je poudaril celovit pristop k politiki zdravja, kjer je potrebno sodelovanje večih sfer (socialno zdravstvo, varstvo okolja, promocija zdravstva). Politika zdravja je odgovornost vlade, zdravstvena politika pa je odgovornost ministra.. Najbolj pa je dr. Marijan Premik poudaril, da je treba začrtati jasno in določeno mejo med javnim in zasebnim. Do kje je neka dobrina javni interes, kje pa postane zasebni interes?. Nujna je meja med programi, ki se izvajajo v javnem in tistimi, ki se izvajajo v zasebnem sektorju.. Poudaril je da so reforme potrebne, vendar ne kar tako, z glavo skozi zid, temveč je potrebna temeljita priprava na reforme (kamor spada tudi mnenje stroke
in uporabnikov, tako kot pri visokem šolstvu). Primarnemu zdravstvenemu varstvu je treba posvetiti največ pozornosti, predvsem v reformah. Kar se pa tiče privatizacije, divja privatizacija prinaša kratkoročne rešitve, na dolgi rok pa je to popolna katastrofa. Pot iz
takega stanja nazaj, je izredno težka.

Andreja Černak Meglič je pojasnila, da je Gibanje za javno zdravstvo nastalo zaradi spreminjanja vrednot zdravstva. Oblastniki ne smejo odločati kako bo reguliran ta sistem. Reforme ministra za zdravje so povzročile padec kvalitete zdravstva. Vzrok je v komercializaciji in privatizaciji zdravstvenega sektorja. V zdravstvenih storitvah je že
30% zasebnikov koncesionarjev (večinoma zobozdravniki). 200.000 prebivalcev nima dostopa do zdravstvenih storitev. Prav tako je ločevanje osnovnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja privedlo do slabšanja osnovnega zdravstvenega zavarovanja in zato tudi zahteva po združitvi osnovnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi
komercializacije se večajo stroški zdravstva in kakovost se zmanjšuje (dobiček pred etiko). Zahteve Gibanja za javno zdravstvo se nanašajo na sedanjo, prav tako pa na prihodnjo oblast.


Nevenka Lekše je poudarila da so v ustavi republike Slovenije zagotovljene vsem državljanom enako človekove pravice, kamor spada tudi zdravstvo. Po tem so se oglasili še predstavniki Društva diabetikov tipa 1, ki so se znašli v nezavidljivi situaciji, saj je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije podal okrožnico, brez pravne podlage, po kateri
zdravniki pripisujejo precej manj pripomočkov za diabetike (v okviru racionalizacije porabe sredstev). To je huda diskriminacija diabetikov, saj ZZS samovoljno omejuje porabo pripomočkov, nujno potrebnih za diabetike. ZZS popolnoma ignorira mnenje stroke.

Repliko na temo diabetikov je podal Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov, ki je označil zadevo Društva diabetikov tipa 1 s strani vlade kot popolno izsiljevanje. Uporabniki bodo prisiljeni plačevati za pripomočke, ki bi jim jih morala zagotoviti država.
Poudaril je da zavarovanje na bazi solidarnosti zagotavlja najmanj stroškov v nasprotju s tem kar se skuša prakticirati danes. Prav tako je izpostavil dva faktorja delovanja oblasti, generatorji strahu in nezaupanja s katerimi hoče vladajoča oblast speljati stekanje denarja
v globalno kapitalno mešetarjenje.

Nazadnje se spregovorila še Julija Somrak, ki je zastopala stališče Avtonomne tribune. (govor si lahko preberete TUKAJ). Poudarjene so bile vzporednice med reformami zdravstva in visokega šolstva, ter pozivanje k skupnemu upori samovoljnosti vladajoče oblasti pri kreiranju teh reform. Udarni študentski govor je požel velik aplavz, prav tako pa je bil skupno sprejet, brez vzdržanih glasov in brez glasov proti, predlog podpore za Avtonomno tribuno.
Delovanje Avtonomne tribune je naletelo na odobravanje, prav tako pa je bilo čutiti navdušenje nad udeležbo in podporo gibanja za javno zdravstvo. Boj, ki ga bijemo ima skupnega sovražnika, ta sovražnik je divja privatizacija javnega sektorja. Iz strani študentov je bil tudi predlog, da bi se združili v širše gibanje, kjer bi bili bitko vsak na svoji fronti in se med seboj podpirali.

Na koncu je treba še omeniti, popolno odsotnost medijev, kar je po vsej verjetnosti posledica uravnoteženosti in spr(l)oščenosti le-teh. Baje naj bi minister Bručan sklical tiskovno konferenco pol ure pred začetkom seje Gibanja za javno zdravstvo. Načrtovano naključje?

Mladina: "Kaznovani zaradi prebrane izjave"

nedelja, 24. junij 2007

Mladina: "Panično sproščanje"


RTV SLO: "Avtonomna organizirana neorganiziranost"

Avtonomna tribuna si je s protestom proti reformi visokega šolstva pridobila pozornost medijev, javnosti, a tudi policije. Z dvema članoma smo opravili zanimiv pogovor.

Gal Kirn in Rok Govedink sta nam razložila, da so za protest, kjer naj bi domnevno napadli varnostnika ministrstva za visoko šolstvo, posamezniki dobili po 250 evrov kazni. Med razlogi za kazen so na policiji navedli tudi lepljenje protivladne vsebine v avli ministrstva. Posnetek kaže drugače, a presodite sami. Kakor koli, zanimiv koncept organizirane neorganiziranosti tribune, ki zdaj zajema že do 200 ljudi in se povezuje še z drugimi družbenimi akterji, kot so npr. sindikati, je močan argument sogovornikov, ki ga s pridom izkoriščajo. "Jesen bo še vroča", pravijo.

Ker se veliko intervjujev zadnje čase začne s vprašanjem o sproščenosti, bomo tudi mi tako začeli. Sta torej kaj sproščena?
Gal:
Jaz sem trenutno sproščen, saj sem se ravnokar pogovarjal z enim pakistanskim prebivalcem Slovenije, ki dela pri kebabu, tako da očitno le ni vse tako črnogledo, kot si mogoče predstavljamo, vseeno pa sem tudi nesproščen, glede na to, kakšne reforme se pripravljajo oziroma potekajo zadnjih nekaj let.
Rok: Ja, sproščenost, morali bi biti sproščeni, vendar se mi zdi, da smo v Avtonomni tribuni kar malo zakrčeni in da se ne damo trenutnim prizadevanjem vlade, da bi nas sprostila.

Naj pojasnimo, zakaj je to vprašanje zanimivo. V oddaji Studio City je eden izmed gostov dejal, da je izraz »sproščenost« postal določevalec za desno ali levo. Torej, če si prvi, rečeš, da si sproščen, medtem ko če si levičar, to z ironičnim nasmeškom zavrneš. Kaj pravita?
Gal: Glede sproščenosti se mi zdi zanimivo to, da to sploh ni noben politični koncept, saj so v politiki bolj v ospredju koncepti, kot so demokracija, legitimnost, konflikt, konsenz. To so neki politološki koncepti, s katerimi se ukvarjajo, medtem ko je sproščenost nekakšen moralistični koncept, ki ga uvedeš v družbeno razpravo takrat, ko nimaš več zadostnih argumentov oziroma uporabiš neke druge prijeme, npr. religioznomoralne. Na ta način nas skuša vladajoči diskurz prepričati, da nismo še sproščeni in da to moramo biti. Se pravi, da mora priti do neke tranzicije, ki pa je umetno ustvarjena.

Avtonomna tribuna je, kot kaže, za vlado nadloga, za opozicijo pa voda na mlin. Kam se vi uvrščate, saj se v slovenskem političnem prostoru nenehno pojavlja potreba po umestitvi novih subjektov po tem merilu?
Rok:
V trenutni politični situaciji se nas bo levica skušala prilastiti oziroma bo vsaj potrdila naše delovanje, da bi bila nasprotje vladi. Mi nismo ne provladni ne levičarski, ampak je naše delovanje zgolj proti temu, kar krati pravice prebivalcem Slovenije. Začeli smo z zakonom o visokem šolstvu, ki je bil narejen popolnoma napačno. Gotovo pa so bile podpore nekaterih levičarskih strank.
Gal: Nismo strankarsko opredeljeni, smo pa dobili pisma podpore od društva Zares, Mladega foruma SD-ja, vendar se mi ne gremo uradne politike, kot se predstavlja v medijih, ampak se gremo politiko »od spodaj«. Namen je združevanje sil, ki niso le študentske. Začeli smo v študentskih krogih, a se zadeva lahko premakne naprej in se tudi že premika.

Ste neformalno združenje, ki pa se organizira. Kam je usmerjeno to organiziranje?
Gal:
Ciljev je več. Smo neformalno organizirana skupina študentov in študentk, ki si je na začetku zadala konkreten cilj, to je blokirati reformo visokega šolstva, hkrati pa zdaj skušamo definirati, kaj naj bi gibanje Avtonomna tribuna sploh bilo. Zapisali smo, da nam gre za boje proti nekim družbenim krivicam, v katerih ne izključujemo povezav z delavci, sindikati, izbrisanimi, torej z vsemi tistimi skupinami, ki jim gre za podobne cilje - torej, ki so proti privatizaciji šolstva, zdravstva, proti temu, da so delavci vse manj zaščiteni, in tudi na splošno proti diskriminaciji.
Rok: S formalnostjo bi izgubili tiste principe, s katerimi zdaj delujemo. Te spontane akcije imajo moč, ki je za vlado nepredvidljiva.

Kolikšen mislita, da je vaš rok trajanja?
Gal:
Lahko je to le pobuda le za to in naslednje šolsko leto. Jesen bo še zelo vroča, vlada bo skušala na vseh teh področjih, ki sem jih naštel, izpeljati še zadnje ukrepe pred predsedovanjem EU-ju, ampak hkrati se zavedamo, da lahko zadeva tudi preraste.
Rok: Dokler bo politika takšna, kot je, bo naš rok trajanja nedoločljiv. V primeru zamenjave vlade bi želeli, da pademo v dialog pri oblikovanju zakonov, in če bi bila vlada razumevajoča, ne bi imeli razloga za nadaljevanje, ampak to ne pomeni, da se ne bomo borili tudi v prihodnosti.

Kako je s financiranjem vašega delovanja?
Gal:
Glede denarja se nismo nikoli veliko sekirali. Če je bilo treba kaj denarja, je bil kakšen prostovoljni prispevek v redu. Načeloma pa je to poteka tako, da skopiraš kakšen plakat v službi, sem in tja ti kdo pomaga, pač po načelu solidarnosti.

Prihaja čas »kislih kumaric«, boste kaj dejavni poleti, kaj se bo dogajalo jeseni, govori se tudi o protestih?
Rok:
Mi vsekakor ne mislimo zapolnjevati praznih konzerv v času "kislih kumaric". Jeseni bodo vidni glavni rezultati ministrovega dela na področju visokega šolstva …
Gal: … edina taka aktivnost bo tudi vsebinska priprava, da bomo relevanten sogovornik. V ta namen bomo organizirali tudi tabor Avtonomne tribune, kjer bomo posamezniki oblikovali neka artikulirana stališča.

Proteste boste težko izpeljali zgolj kot neformalno organizirani. Ali se boste morali s kom povezati?
Gal:
Na diskusiji ob prvi obletnici Gibanja za ohranitev javnega zdravstva v Domu za sindikate, na kateri ni bilo nobenega novinarja, ker je Bručan sočasno sklical neko tiskovno konferenco, je bila ključna točka povezovanje skupin. Oni so bili zelo veseli, da se študentje organizirajo proti privatizaciji. Nastopili so še sindikati, s katerimi smo se začeli pogovarjati o neformalni mreži, ki bo obravnavala šolstvo, zdravstvo, socialo, upokojence. To bo mreža, ki se bo borila proti privatizaciji na različnih področjih ...

Je policija tudi vaju kaznovala za nedavni protest na ministrstvu za visoko šolstvo?
Gal:
Ne, midva sva imela srečo. Jaz sem nastopil kot javni govornik na FDV-ju, kolegi pa so se od ministrstva odpravili proti FDV-ju in policija jih je ustavila pri železniški postaji. Zadrževali so jih pol ure, da so jih popisali, nato pa še pol ure brez razloga, na koncu pa so jim razložili, da sploh niso bili v prekršku. Zelo paradoksalno, glede na to, da so en teden zatem v nabiralnik dobili položnico.

Kaj je bil razlog za kazen?
Rok:
Šlo je za dogodek na ministrstvu, kjer naj bi v kot pritisnili varnostnika, isti varnostnik pa naj bi nam nato preprečil vstop v druge prostore. To je paradoksalno. Mi smo že oblikovali pritožbo.
Gal: To je ena stvar, druga pa je ta, da naj bi plakati, ki smo jih polepili na ministrstvu, imeli protivladno vsebino. To je napisano na položnici. Na položnici je kot vzrok za kazen napisan tudi napad na varnostnika. Tudi na posnetku na YouTubu teh stvari ni videti. Najbolj problematično je ravno delovanje policije, ki bi morala delovati nevtralno. Če kdo krši javni red in mir, policija to uredi. Tu pa je bila policija izrabljena v politične namene. Protivladna vsebina je bila včasih govorni delikt, ko so tudi Janšo kaznovali, ko je kaj preveč rekel. Če se zdaj spet vračamo v tiste čase, proti katerim se ti domnevni heroji borijo, pa imamo veliko težavo. Problem je v kriminalizaciji, torej, da te kriminalizirajo, če misliš drugače in če se prostovoljno in demokratično zbiraš. Saj nihče ni nikomur nič hotel, ne bi rekel, da bi začele molotovke leteti.

Vaša neformalnost nekako ne sovpada z obstoječimi pravili zbiranja in demonstriranja, pri čemer hitro nastanejo konflikti, vi pa se nato sklicujete na to neformalnost. Po drugi strani pa je bilo nelogično tudi delovanje policije, ki je iz dejansko neorganizirane skupine, ki pa ima neko organizacijo, potegnila posameznike, jih sama določila za vodje in jim dala večje kazni. Kako to komentirate?
Rok:
Meni je enostavno nedojemljivo, da policija brez konkretnih pojasnil iz skupine določi dve vodji protesta.
Gal: Tu se sklicujemo na ustavo, ki določa, da imajo posamezniki pravico do zbiranja. To je ustavno zagotovljena pravica. Takoj ko začnemo debatirati, ali je to legalno ali nelegalno, smo že postavili ustavo pod vprašaj.

Šolstvo, zdravstvo, privatizacija in še kaj drugega so teme, na katere se osredotočate, se boste še naprej odzivali nanje?
Gal:
Smo skupina 100-200 ljudi in nas je premalo, da bi se odzivali na vse teme, ki se pojavljajo. Naša ključna tema ostaja visoko šolstvo, organiziranje tribun po fakultetah, obenem pa se bomo še naprej povezovali z akterji, ki znajo kritično pristopiti na drugih področjih. Skupni imenovalec vseh akcij bo boj proti privatizaciji in neoliberalnim politikam, ki se zdaj izvajajo v Sloveniji in po Evropi.
Rok: Naš namen je bil, da se študenti oblikujemo kot skupine, kjer lahko debatiramo o nekih zadevah. Ta prostor je pomemben za avtonomijo misli, ki jo lahko študent ima.

Na koncu še vprašanje o študentski organizaciji. Torej na eni strani ste vi, na drugi pa ŠOS, ki bi se moral po vašem mnenju verjetno z vami povezati in vas podpreti?Rok: Ja, zdaj so se. ŠOS bi v bistvu moral biti vedno na preži, a se do zdaj niso odzivali. Vedno so prihajali za nami. Mi smo bili akcija, oni so sledili.

Hočete reči, da če ne bi bilo vas, ne bi bilo nič?
Gal: Skoraj tako. Jaz imam ambivalenten odnos do ŠOS-a. Treba pa je povedati, da smo z njimi zdaj naredili časopis Klin v 50.000 izvodih. Neki skupen imenovalec je kritika Zupana (ministra za visoko šolstvo op. a.). Pomembna zadeva tukaj je, da se je ŠOS pred leti, za časa predsedovanja Mihe Ulčarja, že sam povezoval s sindikati in skupaj so bili močni. Ko je vlada začutila neko potencialno moč, je Ulčarja odrezala. Zdaj so politične razmere v ŠOS-u malce drugačne, prevladuje bolj desna opcija, ki je vodila z vlado dosti demokratični dialog, s čimer je bila potisnjena nazaj. Šele z vznikom Avtonomne tribune so se začeli oglašati. Če se ne bi, bi bilo isto, kot da bi se sindikati postavili proti delavcem. Upam, da bodo zdaj še naprej kritično delovali. Problem je le, da so se prepozno prebudili.

vir: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=145326

Diagonal periodico: "La universidad eslovena, amenazada por Bolonia"

Eslovenia se enfrenta a una reforma que podría acabar con la gratuidad de la universidad y con gran parte de su actual autonomía. Un efecto colateral más del Espacio Europeo de Educación Superior

La Universidad eslovena, como el resto de las europeas, está sufriendo el azote de las reformas educativas neoliberales del Espacio Europeo de Educación Superior. En Eslovenia se traduce en dos graves peligros: la pérdida de la gratuidad de la universidad y de la autonomía que goza actualmente.

Para intentar evitar el proyecto de ley que el Gobierno de Janes Drovosek está preparando, en las últimas semanas la universidad eslovena ha presenciado actos de resistencia y desobediencia. Las movilizaciones comenzaron el 16 de mayo, y hoy todavía continúan sus ecos, con un encuentro organizado por estudiantes en la facultad de Filosofía de Ljubljiana. Aparte de los graves problemas a los que se enfrenta la educación superior, el principal tema tratado fue la apatía que los estudiantes eslovenos reflejan. Una barrera clave que se debe derribar para conseguir movilizar y difundir las consecuencias del nuevo proyecto de ley.

Con este encuentro se pretendía organizar las protestas ocupando algunas facultades para llegar mucho más allá del habitual círculo militante, lo que se complica especialmente en Eslovenia. Además, a la apatía reivindicativa se debe sumar la precaria situación laboral en la que se encuentran los estudiantes, un handicap más para la contestación a este proceso de reforma universitaria.

Teniendo en cuenta estas condiciones, si el nuevo proyecto de ley propone reducir las becas y eliminar la gratuidad de la Universidad, la situación de los estudiantes se convertirá en insostenible. El cupo de estudiantes que accederán a la universidad pertenecerá al de los privilegiados. Así, el derecho a estudiar se convertirá en el privilegio de unos pocos y, además, reproducirá lo que el mercado ordene. Una de las consecuencias de este proceso es el nacimiento de Tribuna Autónoma por la Autonomía de la Universidad, que surgió al albor de los primeros rumores sobre el anteproyecto de ley a finales de abril.

Según uno de sus miembros: “Hemos establecido una Tribuna Autónoma, donde discutimos sobre la problemática de los estudios, la reforma de la organización escolar universitaria, la privatización de la universidad y sobre la cuestión de la autonomía. Pretendemos unirnos a la lucha de los estudiantes en Europa y en el mundo, que ya resistieron a las reformas neoliberales de la organización escolar universitaria y a la subordinación de todos los aspectos de la vida social a la lógica del mercado libre”.

Los estudiantes que se oponen a este proceso justifican sus demandas en tres aspectos. En primer lugar, el rechazo en su totalidad al proyecto de ley, no sólo porque se formó sin la cooperación de los estudiantes ni de los trabajadores universitarios, sino también porque es incorrecto en su contenido. Por otro lado, exigen que la legislación universitaria tenga como ejes fundamentales la autonomía, el derecho al estudio gratuito y universal y el libre conocimiento. Esta educación debe ser colectiva, promover el diálogo y responder exclusivamente a los intereses y las necesidades de los futuros graduados. Además de eliminar los programas que favorecen la militarización y la subordinación a las reglas del mercado.

Y en tercer lugar, los medios que se destinan a actividades nocivas para la sociedad, como la presencia eslovena en Iraq, deben ser empleados en proyectos sociales. Las protestas empezaron a mediados de mayo (ver recuadro) y han sido amedrentadas por la actuación policial, pero éstas no se han acallado. Aunque con la llegada de las vacaciones, los estudiantes temen que el Gobierno podría aprovechar el verano para aprobar el proyecto de ley que destruiría la Universidad pública.

Poslansko vprašanje - Aleš Gulič

Prepis magnetograma:

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, gospodu Božiču. Gospod Gulič, ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ni, boste kljub temu postavili vprašanje? Izvolite.


ALEŠ GULIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Cenjene kolegice in kolegi! Spoštovani gospodje ministri! Malo sem počakal, ker sem mislil, da bo še kakšen aplavz, pač sem si naivno predstavljal, da si cela Vlada zasluži najeti aplavz ne samo predsednik Vlade, no, pač ni tako.

Moje vprašanje gospodu ministru dr. Juretu Zupanu je vezano na to kar se dogaja v zvezi z osnutkom Zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Namreč, gospod minister doslej ni opravil potrebnih pogovorov s partnerji, ki jih zakon neposredno zahteva, tudi s študenti ne. Seveda vse te zadeve so imele vendarle tudi vzroke. Najprej o vzrokih. Študentje in drugi partnerji prav gotovo hočejo imeti pogovore, saj gre za vitalno zadevo in tudi v interesu širše slovenske javnosti je, da se to opravi. Namreč, naj spomnimo, da takrat, ko je opravljal pogovore o strateškem dokumentu, se pravi o resoluciji o visokem šolstvu, predlaganih popravkov s strani Študentske organizacije Slovenije, bilo jih je za 15 strani, v glavnem ni upošteval oziroma samo dve točki od teh 15-ih strani. Zaradi te slabe izkušnje so študentje ubrali normalno pot, in sicer so pripravili avtonomno tribuno na filozofski fakulteti, pripravili izjavo in jo gospodu

ministru želeli predati; tam so opozarjali na problematiko visokega šolstva in načrtovane reforme, vendar jih ni sprejel. Pa so se, ker pač Mohamed ni bil pri gori, sami odpravili do Mohameda in izjavo na ministrstvu prebrali, nalepili nekaj letakov v preddverju, potem pa ministrstvo zapustili. Nekaj kilometrov oziroma kilometer ali nekaj več od ministrstva jih je ustavila policija, legitimirala in opravljala ta postopek približno eno uro, zato so zamudili okroglo mizo na FDV. Vsi so dobili kasneje obvestilo o prekršku, in sicer, "ker so lepili plakate s protivladno vsebino". Torej, vprašanje gospodu ministru je: Kako si predstavlja dialog s študenti ob sprejemanju zakonodaje? Pa tudi dodatno, dopolnilno vprašanje mu lahko dam: Ali bo v medresorskem usklajevanju zahteval, da se retrogardira verbalni delikt? Hvala lepa.


torek, 19. junij 2007

Principi ter načela organiziranja in delovanja Avtonomne tribune

Avtonomna tribuna je samo-organizirana skupina študentk, študentov in ostalih, ki se organizira in deluje na različnih fakultetah po Sloveniji in širše v družbi ter se povezuje s sorodnimi iniciativami na mednarodnem nivoju.

Čeprav se za potrebe učinkovitega delovanja tudi organizirajo posamezne delovne skupine in različne iniciative, pa je Avtonomna tribuna v svojem temelju javni prostor in forum, ki je odprt za vse, ne glede na spol, starost, narodnost, politično prepričanje ipd. Avtonomna tribuna je tako bolj dejavnost, kot pa osebe.

Pobuda za Avtonomno tribuno je prišla iz vrst študentov ter je svoje delovanje začela okrog vprašanj povezanih z visokim šolstvom. Vendar to dejstvo nikakor ne izključuje povezovanja z drugimi družbenimi skupinami in delovanja na drugih področjih.

Naše delovanje in organiziranje temelji na samo-organizaciji in samo-iniciativnosti ter na ne-hierarhičnih, ne-avtoritarnih in direktno-demokratičnih principih. Povezujemo se horizontalno. Organiziramo redna in izredna srečanja, ki so odprta za vse. Na srečanjih - na podlagi argumentirane diskusije - sprejemamo odločitve o naših stališčih in aktivnostih, pri čemer težimo k doseganju konsenza. Posamezniki, ki delujejo znotraj Avtonomne tribune v javnosti predstavljajo samo svoje mnenje. Posamezniki, ki so bili za točno določeno zadevo izbrani s strani Avtonomne tribune, pa javnosti predstavljajo izključno sklepe in stališča Avtonomne tribune.

Avtonomna tribuna je politično avtonomna skupnost in kot taka popolnoma neodvisna od kakršnihkoli organizacij, društev in političnih strank. Prav tako Avtonomna tribuna ni ena izmed frakcij ali podaljškov Študentske organizacije Slovenije, kot tudi ne drugih podobnih organizacij.

Avtonomna Tribuna se financira izključno s prostovoljnimi prispevki in ne sprejema nobene finančne podpore od formalnih organizacij, društev, političnih strank in institucij. Naše delovanje je tudi sicer popolnoma neprofitno in nekomercialno.

Delovanje Avtonomne tribune temelji na nenasilni komunikaciji. Nasilje je sredstvo oblasti, naše sredstvo pa je spontana, kreativna in intelektualna akcija.

Avtonomna tribuna se je vzpostavila zaradi potrebe po neodvisnem organiziranju za družbeno-politično delovanje tako študentk in študentov, delavk in delavcev, brezposelnih kot ostalih. Prizadeva si spodbujati ustvarjalnost in kritičnost čim večjega števila študentov ter vseh ostalih na različnih področjih. Med drugim je pomembna naloga Avtonomne tribune opozarjanje na nepravilnosti in krivice v družbi, saj je očitno, da takih mehanizmov primanjkuje. Ker se zavzemamo za solidarno in pravično družbo, pri svojih aktivnostih in kritiki obstoječega sistema tudi sodelujemo s socialno ogroženimi oziroma šibkejšimi družbenimi skupinami.

ČASOPIS: Študentska obveščevalno-varnostna avtonomija (ŠOVA)

Izšla je publikacija ŠOVA (Študentska varnostno-obveščevalna avtonomija), ki je produkt in rezultat skupnih naporov Avtonomne tribune, Študentske organizacije Slovenije in uredništva študentskega časopisa Klin. Namen publikacije je informirati, angažirati in aktivirati študente/ke ter vse ostale v boju proti kratenju študentskih in akademskih pravic, ki je skrito v besedilu osnutka predloga zakona o visokem šolstvu.

Z združitvijo in s stvaritvijo te publikacije ministru Juretu Zupanu nazorno kažemo, da mora ob nadaljnjem vztrajanju pri politizaciji, industrializaciji in komercializaciji visokega šolstva resno računati na močno študentsko celoto in da bomo družno z vsemi sredstvi branili pravice študentov in avtonomijo univerze.

V publikaciji je vsaka od omenjenih produktivnih sil pripravila svoj pogled, svoja stališča in svoje informacije, ki vam jih želijo posredovati. Tako imate v publikaciji široko paleto mnenj in informacij, ki vam iz več vidikov prikazujejo ideje in poglede na in o reformah ter nadaljnjem razvoju visokega šolstva. Hkrati vam publikacija ponuja kratek vpogled v zgodovino študentskega gibanja pri nas in trenutnega boja študentov po vsej Evropi, ki je v marsičem podoben našemu.

Namen izdane publikacije je med drugim tudi nadaljnja mobilizacija javnosti proti neoliberalnemu pohodu ter okrog drugih pomembnih družbeno-političnih vprašanj.

Publikacija je izšla v veliki nakladi in je brezplačna. Zato je zelo pomembno, da se več ljudi in skupin angažira ter vključi v distribucijo le-te. Izvod ali več izvodov publikacije lahko prevzamete v Infoshopu, na infotočki Avtonomne tribune na Fakuleti za družbene vede ali pa se za prevzem dogovorite preko kontaktov Infoshopa (a.infoshop@gmail.com).

četrtek, 14. junij 2007

Sporočilo za javnost : Kriminalizacija Avtonomne tribune dobiva epilog:oblast odgovarja s policijo študentje pa nadaljujejo s kritiko

»Kriminalizacija Avtonomne tribune dobiva epilog:oblast odgovarja s policijo študentje pa nadaljujejo s kritiko osnutkov in resolucij za visoko šolstvo«

(Ljubljana, 14. junij 2007) Avtonomna tribuna študentov ostro obsoja nadaljevanje policijske represije Vlade RS nad študenti in študentkami, ki želijo izražati svoja stališča na legitimen, javen in transparenten način. Zaradi mirnega poskusa, da b i ministru Zupanu predali sporočilo Avtonomne Tribune so namreč vsi študentje in študentke prejeli plačilni nalog v višini 250,38 evra.

Prav tako Avtonomna tribuna poziva Vlado RS ter poslance državnega zbora RS, naj Resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva RS 2007-2010 umaknejo iz dnevnega reda. Stališča in izhodišča v tem dokumentu so identična zapisanim pogledom iz nekaterih ukrepov neo-liberalnih reform, ki so bile predstavljene javnosti oktobra 2005. in kasneje po ostrih protestih delavcev, študentov in drugih družbenih skupin umaknjene iz javne razprave .

Zaskrbljujoče gledamo na potek dogodkov in policijsko represijo, ki se dogaja od samega začetka zasedanja Avtonomne tribune. Ta teden so namreč študentje in študentke, ki jih je 22. maja na poti na javno okroglo mizo grobo in neutemeljeno zaustavila policija, prejeli plačilne naloge v višini 250,38 €.

Dne 22. 5. 2007 se je skupino študentov in študentk na poti na javno tribuno o visokem šolstvu pri Navju grobo in neutemeljeno obkolil kordon policistov. Po začetnem zastraševanju in legitimaciji (pri kateri so vsakemu navedli drug razlog) je bila skupina študentov brez razloga zadržana od 30 do 45 minut! Ob izpustitvi jim je bilo zagotovljeno, da niso napravili nobenega prekrška.

V soboto, 9. 6., je udeležence miroljubnega sprehoda v nabiralnikih pričakalo neljubo presenečenje. Dobili so namreč obvestilo o prekršku in plačilni nalog zaradi domnevnega kršenja 1. odstavka, 6. člena Zakona o javnem redu in miru. Ta člen govori o nasilnem vedenju in spodbujanju k nasilju. V obrazložitvi, polni slovničnih napak, je pisalo:

» Imenovana/-i je bil/a udeleženka/-ec protestnega shoda študentov. Vstopili so v avlo ministrstva za Visoko šolstvo, kjer so varnostnika stisnili v kot ga tam zadrževali, v tem času pa polepili celotno avlo s protivladno vsebino prebirali peticijo za ministra Zupana.

Ko so želeli vstopiti v druge (zasebne) prostore ministrstva, jim je to varnostnik preprečil.«


Kakor je razvidno iz posnetkov dostopnih na svetovnem spletu, varnostnik nikakor ni bil stisnjen v kot. Ob domnevi pa, da bi se očitano dejanje res zgodilo - le kako naj bi potem istočasno preprečil vstop v »zasebne« prostore ministrstva?! Najbolj sporno pa je, da so študentje in študentke obtoženi lepljenja plakatov s protivladno vsebino, za kar smo prepričani da v normalni demokraciji ni kaznivo.

Študentje in ostali zbrani okoli Avtonomne tribune smo resno zaskrbljeni nad delovanjem policije. Postalo je očitno, da policija ne deluje zgolj kot varuh reda in miru, temveč kot orodje v rokah političnih elit! S svojim delom je namreč pokazala, da se meša v politiko oziroma jo nekdo skuša uporabiti v politične namene. Prav tako nas skrbi dejstvo, da je policijska represija edini odgovor, ki ga je oblast sposobna ponuditi v odgovor na legitimno izražanje študentskih stališč.

Ostro obsojamo kriminalizacijo legitimnega javnega izražanja pogledov, ki se razlikujejo od vladnih stališč. Prav tako se sprašujemo, kdaj je policija prevzela politične naloge in kako je možno, da se izražanje drugačnih pogledov kaznuje s finančno kaznijo. Naše delovanje je bilo in ostaja javno in transparentno. Če je represija edini odgovor oblasti na naš odpor zoper razvrednotenje našega študija, našega dela in življenj, potem je iz tega razvidno le to da živimo v policijski državi, ki ne spoštuje pravice do izražanja drugačnih mnenj.

Hkrati pozivamo vse organizacije, visokošolske partnerje, delavce in vse ostale naj ostro obsodijo sprejemanje Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva RS 2007-2010 (RNPVŠ ), ki naj bi predvidoma potekalo 9. julija 2007. Pri tem je jasno, da Resolucija vsebuje podobne poglede in določila, kot osnutek zakona o visokem šolstvu in raziskovalno razvojni dejavnosti (ZVŠRRD).

Glede na to, da se predlog Resolucije vsebinsko praktično ne razlikuje od osnutka Zakona o visokem šolstvu in na široko odpira vrata za privatizacijo visokega šolstva, preobrazbo študija v dresuro za trg, jo Avtonomna tribuna, v njeni trenutni obliki, v celoti zavrača.

V samem predlogu Resolucije je med drugim napovedano 7 do 10 univerz, omejevanje študentov pri izbiri študija, nadzor študentskih obveznosti, favoriziranje vpisovanja študentov v programe naravoslovja, tehnike in zdravstva, omejevanje panoge študentskega dela ter sprememba prioritet pri gradnji študentskih domov.

Vlado ter poslance državnega zbora RS pozivamo k temu, naj Resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva RS 2007-2010 umaknejo iz dnevnega reda. V sprejetju Resolucije vidimo možnost, da bi jo v prihodnje uporabila kot podlago za nove, podobne zakone. Od Vlade RS ponovno zahtevamo, da vsako nadaljnje zakonsko urejanje področja visokega šolstva poteka na povsem novih izhodiščih.

S sprejetjem Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva RS 2007-2010, poskuša Vlada doseči, da bo prišlo do sprejetja nekaterih določil, ki so identične zapisanim pogledom iz nekaterih ukrepov neo-liberalnih reform, predstavljenih javnosti oktobra 2005. Ti so bili po ostrih protestih delavcev, študentov in drugih družbenih skupin kasneje umaknjeni iz javne razprave.

Poleg tega na vsakršno nestrinjanje in opozarjanje na privatizacijo šolstva, zdravstva in razbitje avtonomije visokošolskega področja, Vlada RS odgovarja le s policijsko represijo, nasiljem in diskreditacijo tistih, ki izražajo pomisleke in nestrinjanje z vladnimi predlogi.

V Avtonomni tribuni izražamo tudi solidarnost in popolno podporo kolegom in kolegicam iz društva za teorijo in kulturo hendikepa YHD, nad katere so se oblastniki te dni spravili na najbolj nizkoten način, kar le potrjuje predpostavke o policijski državi, represiji in diskreditaciji kot obliki strategije nevtraliziranja drugačnih mnenj in stališč.

Včeraj so bili disciplinirani delavci in mediji, danes so na vrsti študentje in tisti, ki se zavzemajo za samostojno in dostojanstveno življenje hendikepiranih, jutri boste na vrsti vi.

AVTONONOMNA TRIBUNA

Ljubljana, 14. 6. 2007


Radio Študent: "Masažna akcija Avtonomne tribune na Zboru za republiko"

Če verjamete javnomnenjskim anketam, je jasno, da naša vladajoča garnitura ta trenutek ni ravno najbolj sproščena. Če pa vas ankete ne prepričajo, o tem dovolj pove včerajšnje »masiranje« Zbora za republiko v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, ki je potekal pod naslovom »Sproščena Slovenija do leta 2007?«Če verjamete javnomnenjskim anketam, je jasno, da naša vladajoča garnitura ta trenutek ni ravno najbolj sproščena. Če pa vas ankete ne prepričajo, o tem dovolj pove včerajšnje »masiranje« Zbora za republiko v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, ki je potekal pod naslovom »Sproščena Slovenija do leta 2007?«

Pobudo pri sproščanju zategnjene javnosti in študentov je prevzel Peter Jambrek – predsednik Zbora za republiko. Jambrek je sicer dobro znan predvsem kot slovenski visokošolski podjetnik, ki zaposluje še tri četrt naših političnih vplivnežev. V zadnjem času pa mora kot soavtor spornega osnutka predloga zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti pogosto odgovarjati tudi na očitke glede omenjenega zakona. Tribune sta se poleg članov Zbora za republiko med drugim udeležila tudi evropska poslanca Alojz Peterle in Borut Pahor. Povabljena pa sta bila tudi nekdanji in aktualni predsednik Milan Kučan in Janez Drnovšek, ki pa se tribune nista udeležila.

Če je Cankar doma, so prišli vprašat tudi študenti Avtonomne tribune, ki jim še ne zmanjkuje sape in nadaljujejo svoje akcije proti reformam visokega šolstva. Tokrat v Linhartovo dvorano sicer niso prišli, ker bi morali kupiti vstopnice. So pa zato v preddverju sproščeno uprizorili javno vladno masiranje družbenih skupin.


Jambrek je sicer na novinarski konferenci ocenil, da naš Janez potrebuje še vsaj en mandat, da bi »vsaj približno sanirali 12 let nesproščenosti na 50 let podlage diktature«. Študentkam in študentom, zbranim okoli Avtonomne tribune, pa se sproščena diktatura ne zdi nič kaj prida. Ob tem so spomnili na besede našega zaljubljenega premiera evropskega formata, ki je na slavnostni akademiji SDS napovedal, da bo njihova vladavina trajala »najmanj desetletje«.

Na javni tribuni ni manjkal niti teolog Ivan Štuhec, ki si med drugim aktivno prizadeva tudi za sproščanje naše nacionalne radiotelevizije v Svetu RTV. Na ponedeljkovi novinarski konferenci je Štuhec sicer izjavil, da akademska sfera in visokošolski učitelji nimajo formalne pravice, da razpravljajo o predlogu zakona o visokem šolstvu na svojih ustanovah. Vrh univerze naj bi jim po njegovih besedah namreč to brez posebnih utemeljitev prepovedal.

O prepovedih razpravljanja se v sproščeni Sloveniji zadnje čase govori kar precej. Na Štuhčevo izjavo so se tako odzvali tudi študentke in študentje, ki so znova poudarili, da je ravno vlada tista, ki krni avtonomijo univerz. Spomnili pa so še na ogorčeno nasprotovanje praktično vseh, ki jih predlagani osnutek zadeva.

Sicer nekateri slovenski – že trajno sproščeni akademiki – kot na primer Matej Makarovič s Fakultete za družbene vede, trdijo, da so študenti zmanipulirani in da so njihove akcije plod dezinformacij. Gal Kirn je v imenu Avtonomne tribune te očitke zavrnil.

Kot rečeno na začetku, se je izkazalo, da so tudi študenti vešči masiranja. Akcija se je uspešno iztekla. Tako so se v predstavi že »sproščeno zmasiranim« medijem, predstavnikom delavcev in policistom pridružili še trenutno »sproščeno zmasirani« študentje, predstavniki univerz in predstavniki javnega zdravstva. Medtem pa bodo na nadaljnjo »sproščeno« obravnavo potrpežljivo čakali predstavniki družin in mladih.

vir: http://www.radiostudent.si/article.php?sid=12183

Fotografije "sproščanja Slovenije", CD, 12.6.2007 (2)






sreda, 13. junij 2007

Študenti sprostili Zbor za republiko (poročilo)

V torek, 12. junija 2007, je v Cankarjevem domu potekal Zbor za republiko pod naslovom Sproščena Slovenija 2007?. Namen tribune je bil po besedah njenega predsednika Petra Jambreka "pregledati, primerjati in oceniti stanje duha in stanje demokracije v republiki", po drugi strani pa več kot očitno tudi legitimizacija sedanje oblasti, saj je Jambrek med drugim dejal, da ta Vlada potrebuje vsaj še en mandat, "da vsaj približno sanira 12 let nesproščenosti na 50 let podlage diktature."

Svoj pogled na stanje v državi so v neformalnem delu Zbora v avli Cankarjevega doma predstavili tudi študenti organizirani v Avtonomni tribuni. Okrog 50 aktivistov je zasedlo osrednji del avle pred vhodom v dvorano [1] in tam izvedlo predstavo "Slovenija se sprošča", katere namen je bil opozoriti na "avtoritarne poteze Vlade RS in članov Zbora za republiko, ki poskušajo na silo »sprostiti« študente, tako kot so se že pred njimi lotili predstavnikov drugih družbenih skupin". V predstavi so se že »sproščeno zmasiranim« medijem, predstavnikom delavcev in policistom pridružili trenutno »sproščeno masirani« študentje, predstavniki univerz in predstavniki javnega zdravstva, katere so »sproščeno masirali« predstavniki Vlade RS in Zbora za republiko. Med masiranjem pa so na nadaljnjo »sproščeno« obravnavo potrpežljivo čakali tudi predstavniki družin in mladih. Avtonomni študenti so med akcijo delili tudi položnice za šolnine, letake s svojimi stališči ter plakate s "proti-vladno" vsebino. Z akcijo so protestirali proti stanju v državi [1] in ne-demokratičnim metodam Vlade ter proti vladnim načrtom za spreminjanje zakonodaje o visokem šolstvu.

Odzivi udeležencev Zbora za republiko na akcijo študentov so bili različni. Nekateri so želeli slišati, kaj imajo za povedati in jih celo podprli, najbolj glasni pa se se izkazali za zelo nesproščene, saj so študente zmerjali s komunisti, jih pošiljali v Srbijo (?), Drnovška zmerjali s šiptarjem ipd. Med bolj glasnimi so bili tudi nekateri protagonisti vaških straž v Ambrusu. Na vprašanje, ali so razočarani nad odzivom, je eden izmed študentov dejal: "Ne, ker je jasno, da na zbore hodijo militantni predstavniki določene opcije in ker je Zbor za republiko očitno desničarska pobuda, sem pričakoval to nestrpnost in fašizem njenih predstavnikov." Tudi sicer je bilo očitno opaziti hudo obremenjenost udeležencev Zbora za republiko s preteklostjo, saj so izjave nekaterih naravnost kričale, da druga svetovna vojna še ni končana in da je svet še vedno le v dveh barvah. Protestniki, ki izhajajo iz nekega drugega okolja in so predstavniki novih generacij, so se seveda lahko samo smejali izjavam in napadom tipa "protestirati bi morali dvajset let nazaj" in "koliko so (Kučan in podobni) vam plačali". Najbrž res ni bilo za pričakovati, da bi podporniki sedanje oblasti videli preko ideoloških delitev preteklosti, da bi razumeli probleme in zaskrbljenost današnje mladine, kaj šele avtonomni in nestrankarski ter s preteklostjo neobremenjen način organiziranja, ki ga prakticira Avtonomna tribuna.

Med bolj sproščenimi odzivi na akcijo so bili kratki dialogi z Ministrom Zupanom [1 2], nasmeški Ministra Rupla [1] ter nekaterih drugih, čeprav je šlo najbrž bolj za igranje sproščenosti in pred kamerami nadeto fasado, kot pa za dejansko sproščenost. Verjamemo, da je Minister Zupan to noč vendarle preživel nekoliko manj sproščeno, kot bi jo sicer. Prav tako se Minister ni prav dolgo zadrževal v družbi študentov, njegov aroganten in pokroviteljski odnos pa je bil edini odgovor, ki ga je premogel.

Avtonomna tribuna sicer glasno nasprotuje načrtovanim reformam visokega šolstva, ki med drugim vključujejo tudi privatizacijo in ukinjanje avtonomije univerz ter nadaljnje uvajanje šolnin. Zahtevajo umik osnutka zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti, ki ga je Ministrstvo za visoko šolstvo pripravilo brez socialnega dialoga vseh partnerjev, brez upoštevanja strokovne javnosti, Univerze, študentov in sindikatov. Za zakon tudi pravijo, da je konceptualno povsem zgrešen in napoveduje nadaljnje aktivnosti proti trenutnemu stanju.


V diskusijo se lahko vključite na:
http://avtonomnatribuna.mojforum.si/

Vest.si: "Avtonomni protest"

34 študentov Avtonomne tribune (AT), neformalnega združenja študentk in študentov, ki si želijo avtonomne in so proti privatizirani univerzi, je pred nekaj dnevi na svoje naslove prejelo plačilni nalog. Razlog? 22. maja so bili udeleženci protestnega shoda na Ministrstvu za visoko šolstvo, kjer so, kot je zapisano v plačilnem nalogu in obvestilu o prekršku, “vstopili v avlo ministrstva, varnostnika stisnili v kot, …, po celotni avli polepili plakate s protivladno vsebino in prebirali peticijo za ministra Zupana.” Globa znaša 250 ali 125 evrov ob plačilu v osmih dneh. AT se je takrat hotela udeležiti tudi javne tribune Dobrodošli na McUniverzi na Fakulteti za družbene vede, a so jih po protestu na Ministrstvu za visoko šolstvo, po navedbah AT, v bližini železniške postaje zaustavili policisti in jih v dobre pol ure popisali, šele nato pa spustili naprej proti Kardeljevi ploščadi.

Avtonomna tribuna pa se je včeraj udeležila javne tribune Zbora za republiko na temo “Sproščena Slovenija leta 2007?” v Cankarjevem domu. Študentje so z uprizoritvijo “javnega vladnega masiranja družbenih skupin” opozorili na, po njihovem, avtoritarne poteze slovenske vlade in članov Zbora za republiko, ki da poskušajo študente na silo sprostiti.




ŠOS: "Plačilni nalog postavil ceno legitimnemu izražanju mnenj"

(Ljubljana, 13. junij 2007)
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je bila seznanjena z informacijo, da so predstavniki Avtonomne tribune, ki so 22. maja 2007 v javnih prostorih Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (ministrstvo) prebrali izjavo Avtonomne tribune ter jo podkrepili s plakati, pred nekaj dnevi prejeli obvestila o prekršku in plačilne naloge. ŠOS se sprašuje o smiselnosti argumentov Policije, na podlagi katerih so bili izdani plačilni nalogi, ter o tem, od kdaj ima legitimno izražanje mnenj svojo ceno.

Obrazložitev Policije v obvestilu o prekršku namreč temelji na nekaterih precej nenavadnih predpostavkah. V opisu dejanskega stanja je tako navedeno, da so bili študentje udeleženci protestnega shoda. ŠOS se sprašuje, na podlagi česa je Policija zaključila, da je bil omenjeni dogodek res protestni shod. Še bolj zaskrbljujoča je uporaba izraza »plakati s protivladno vsebino« v nadaljevanju obrazložitve. Za plakate, ki izražajo pravico do brezplačnega izobraževanja, do avtonomije študentov in univerze ter znanja kot javne dobrine, je to izjemno nevarna definicija, ki nakazuje na represivno logiko oblasti. Obvestilo o prekršku posameznega študenta se navezuje na 1. odstavek 6. člena Zakona o javnem redu in miru (ZJRM-1), na podlagi katerega je Policija sklepala, da se je varnostnik v družbi študentov počutil ogroženega in prestrašenega, a mu je, glede na uradni opis dogodka, kljub temu uspelo preprečiti dostop študentov do »zasebnih«(?) prostorov ministrstva.

Ob tem pa ŠOS vse do danes še ni prejela odgovora oz. pojasnila Policije na dopis, ki ji je bil poslan 23. maja 2007, v katerem je zahtevala pojasnilo o razlogih za zadrževanje omenjene skupine študentov pri Ljubljanskem Navju, kjer se je popis dejansko izvršil.

Študentska organizacija Slovenije poudarja, da je Slovenija demokratična država, kjer je z 39. členom Ustave RS zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja. Ustavno je zagotovljeno svobodno zbiranje, sprejemanje in širjenje vesti ter mnenj. V Sloveniji je legitimno tudi družbeno kritično razmišljanje, ki se lahko izraža na več demokratičnih načinov. Vendar do sedaj legitimno izražanje mnenj ni imelo svoje cene. S plačilnimi nalogi je ta cena postala 250,38 evrov oz. polovica omenjenega zneska, če je plačilo izvršeno v roku osmih dni.

vir: http://www.studentska-org.si/?q=node/view/349

Vest.si: "Začetek Zbora"

Na Zboru za Republiko je predsednik Peter Jambrek najavil slavnostne govorce in kaj bo tema javne tribune. Zunaj pa so pred začetkom tribune protestirali študenti, ki kasneje niso mogli v dvorano. Študentski protest si je na kratko ogledal tudi minister za visoko šolstvo Jure Zupan, ki jih je ob tem arogantno vprašal, če sploh vedo zaradi česa protestirajo?



vir: http://www.vest.si/2007/06/13/zupan-in-studenti/

torek, 12. junij 2007

POP TV: "Slovenija še ni dovolj sproščena - Bodo tokrat slišani?"

Video dostopen na:

http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20070612_3099800_60025356.php

Fotografije "sproščanja Slovenije", CD, 12.6.2007
























POP TV - poročila

Video dostopen na:

http://24ur.com/bin/video_show.php?24UR_d=1181642400&show_media=60025289

Relevanten posnetek na 6 minuti 36 sekund.

SiOL: "Zbor za republiko: Slovenija še ni dovolj sproščena"

Ljubljana - Udeleženci javne tribune Zbora za republiko z naslovom Sproščena Slovenija leta 2007? v Cankarjevem domu so v svojih nastopih ocenjevali predvsem stanje duha in demokracije v Sloveniji.
Strinjali so se, da Slovenija še ni dovolj sproščena, predvsem na področju gospodarstva, medijev in visokega šolstva. Kot zgled demokracije in konsenza pa so izpostavili Jožeta Pučnika in pozdravili odločitev vlade, da po njem poimenuje ljubljansko letališče.

"Potrebujemo več sproščenosti"

Po mnenju akademika Janka Kosa stanje duha v sproščeni Sloveniji še ni idealno, zato je ocenil, da je vprašaj v naslovu javne tribune na mestu. "Kljub temu, da v zboru menimo, da še nismo dovolj sproščeni, in da levica misli, da nismo več sproščeni, je bistvena skupna ugotovitev, da potrebujemo več sproščenosti," pa je dejal zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je sicer primerjal dosežke samostojne Slovenije z dosežki ostalih nekdanjih jugoslovanskih republik.

Jerovšek: Ali levica sploh igra pošteno politično tekmo?

Slovenija ni sproščena in ne deluje na podlagi resnice in dejstev, je dejal profesor in nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek. Dodal je, da so v politiki podtikanja dovoljena, vendar v pravu in regulaciji to ni možno. Kot pravnik se je namreč vprašal, ali se opozicija in sploh levica danes poslužuje poštene politične tekme, ali prispeva k sproščeni Sloveniji in ali kritiko utemeljuje na dejstvih in na resnici. Prepričan je, da pravna država stoji in pade na dejstvih in resnici. Predstavil je tri teze.

"Mediji ogrožajo pravno državo"

"Sedanja gonja opozicije zoper koalicijo in zlasti zoper vlado ne temelji na dejstvih. Dejstva so drugačna, trditve ne temeljijo na resnici. Pravna država je ogrožena, ker so mediji nenehno v službi poudarjanja očitnih neresnic in jo še generirajo z dnevnim vzdrževanjem, ki ima za cilj ustvarjanje psihoze in latentne napetosti v družbi," je dejal Jerovšek.
Tribune sta se poleg članov zbora udeležila tudi evropska poslanca Alojz Peterle in Borut Pahor.

Študenti opozarjajo na "sprostitev na silo"

Javno tribuno je spremljala akcija Avtonomne tribune študentov, s katero so želeli opozoriti na avtoritarne poteze vlade in članov Zbora za republiko, ki poskušajo na silo "sprostiti" študente, tako kot so se že pred njimi lotili predstavnikov drugih družbenih skupin. Nekaj deset študentk in študentov je v preddverju Cankarjevega doma uprizorilo javno vladno masiranje družbenih skupin.

Javne tribune so se med drugim udeležili številni ministri in poslanci. Povabljeni so bili tudi predsednik vlade Janez Janša ter sedanji in nekdanji predsednik republike, Janez Drnovšek in Milan Kučan. Kot je pojasnil Jambrek, sta se Janša in Kučan za svojo odsotnost opravičila, medtem ko se Drnovšek na povabilo ni odzval.

"Vlada potrebuje še en mandat"

Jambrek je na ponedeljkovi novinarski konferenci pred današnjo javno tribuno ocenil, da je Slovenija na četrtini ali pa na tretjini poti. Sedanja vlada tako potrebuje vsaj še en mandat, "da vsaj približno sanira 12 let nesproščenosti na 50 let podlage diktature," je dejal Jambrek.

Študentke in študenti, zbrani okoli Avtonomne tribune, se ob tem sprašujejo, ali bodo po Jambrekovem mnenju za dosego resnične "sproščenosti" v Sloveniji morali potrpeti še najmanj 50 let vladavine trenutne politične opcije, ki bo postopoma vodila v sproščeno diktaturo.

Avtonomna tribuna študentov: Raven sproščenosti drastično upadla

V odzivu na izjavo Ivana Štuheca na ponedeljkovi novinarski konferenci zbora, "da akademska sfera in visokošolski učitelji nimajo formalne pravice, da razpravljajo o predlogu zakona o visokem šolstvu na svojih ustanovah, ker jim je vrh univerze to brez posebnih utemeljitev prepovedal", pa je avtonomna tribuna študentov poudarila, da je ravno vlada tista, ki s predlogi zakonskih sprememb posega v avtonomijo univerz.

Avtonomna tribuna študentov še ugotavlja, "da je raven sproščenosti v zadnjih letih drastično upadla, ukrepi vlade in raznih zborov pa situacijo še dodatno zaostrujejo. Demontaža socialne države je očitna," so zapisali v sporočilu za javnost. (STA)


vir: http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=2&article_id=12070612193431107&cid=100&pgn=1