V Domu sindikatov se je zbrala lepa množica ljudi, med katerimi je bilo moč opaziti veliko študentov. Kljub visokim temperaturam, je zasedanje potekalo dokaj sproščeno in kar je še pomembnejše, nastala so izhodišča za nadaljne združevanje več vrst gibanj, ki so proti
divji privatizaciji trenutne (in tudi prejšnje) oblasti. Med drugimi so se seje udeležili tudi upokojenci, kulturniki, sindikalisti in študentje. Naj omenim še to, da je bila včeraj prva obletnica od ustanovitve Gibanja za ohranitev javnega zdravstva.
Dr. Rastko Močnik, nam je podal kratek a nazoren vpogled, od kje težnje po privatizaciji oz. posledica česa so. Neoliberalna doktrina naj bi se formulirala že v 30-ih letih 20. stoletja, kot desni kapitalistični odgovor nasproti socializmu oz. komunizmu. Neoliberalno doktrino najbolj posreduje Amerika, ki je najbolj zadolžena država na svetu in kot taka odvisna od priliva tujega kapitala. Dr. Močnik opozarja da neoliberalna doktrina ogroža družbena razmerja oz. družbene odnose, saj se solidarnost med ljudmi zgublja v kruti, nikoli
končani konkurenci, ki bo zavladala med ljudmi. Sloveniji je uspelo ohraniti kakovosten in dostopen javni sektor (zdravstvo, šolstvo...), ki pa je čedalje bolj ogroženo. V bran solidarnosti ter ohranitve zdravih družbenih odnosov, bi bilo te storitve potrebno obvarovati in
ohraniti.
Naslednja govornica je bila Darinka Avguštinar, ki je poudarila odgovornost državnih oblasti, da ohranjajo dostopnost in kakovost javnih storitev. Omenila je peticijo Evropske konfederacije sindikatov, ki zbira milijon podpisov v bran dostopnosti do javnih
storitev (dosedaj je zbranih že 400.000 podpisov). Svoj glas podpore lahko oddate v Domu sindikatov pri recepciji, oz. na spletni strani Gibanja za javno zdravstvo www.ohranimo.si
Dr. Marijan Premik je poudaril, da je zdravje ena od temeljnih človekovih pravic in eden od glavnih ciljev zdravstva je boljše zdravje za vse prebivalce. Poteze, ki jih sprejema vlada bi morale težiti k temu cilju, vendar na žalost temu ni tako. Prav tako je poudaril celovit pristop k politiki zdravja, kjer je potrebno sodelovanje večih sfer (socialno zdravstvo, varstvo okolja, promocija zdravstva). Politika zdravja je odgovornost vlade, zdravstvena politika pa je odgovornost ministra.. Najbolj pa je dr. Marijan Premik poudaril, da je treba začrtati jasno in določeno mejo med javnim in zasebnim. Do kje je neka dobrina javni interes, kje pa postane zasebni interes?. Nujna je meja med programi, ki se izvajajo v javnem in tistimi, ki se izvajajo v zasebnem sektorju.. Poudaril je da so reforme potrebne, vendar ne kar tako, z glavo skozi zid, temveč je potrebna temeljita priprava na reforme (kamor spada tudi mnenje stroke
in uporabnikov, tako kot pri visokem šolstvu). Primarnemu zdravstvenemu varstvu je treba posvetiti največ pozornosti, predvsem v reformah. Kar se pa tiče privatizacije, divja privatizacija prinaša kratkoročne rešitve, na dolgi rok pa je to popolna katastrofa. Pot iz
takega stanja nazaj, je izredno težka.
Andreja Černak Meglič je pojasnila, da je Gibanje za javno zdravstvo nastalo zaradi spreminjanja vrednot zdravstva. Oblastniki ne smejo odločati kako bo reguliran ta sistem. Reforme ministra za zdravje so povzročile padec kvalitete zdravstva. Vzrok je v komercializaciji in privatizaciji zdravstvenega sektorja. V zdravstvenih storitvah je že
30% zasebnikov koncesionarjev (večinoma zobozdravniki). 200.000 prebivalcev nima dostopa do zdravstvenih storitev. Prav tako je ločevanje osnovnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja privedlo do slabšanja osnovnega zdravstvenega zavarovanja in zato tudi zahteva po združitvi osnovnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi
komercializacije se večajo stroški zdravstva in kakovost se zmanjšuje (dobiček pred etiko). Zahteve Gibanja za javno zdravstvo se nanašajo na sedanjo, prav tako pa na prihodnjo oblast.
Nevenka Lekše je poudarila da so v ustavi republike Slovenije zagotovljene vsem državljanom enako človekove pravice, kamor spada tudi zdravstvo. Po tem so se oglasili še predstavniki Društva diabetikov tipa 1, ki so se znašli v nezavidljivi situaciji, saj je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije podal okrožnico, brez pravne podlage, po kateri
zdravniki pripisujejo precej manj pripomočkov za diabetike (v okviru racionalizacije porabe sredstev). To je huda diskriminacija diabetikov, saj ZZS samovoljno omejuje porabo pripomočkov, nujno potrebnih za diabetike. ZZS popolnoma ignorira mnenje stroke.
Repliko na temo diabetikov je podal Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov, ki je označil zadevo Društva diabetikov tipa 1 s strani vlade kot popolno izsiljevanje. Uporabniki bodo prisiljeni plačevati za pripomočke, ki bi jim jih morala zagotoviti država.
Poudaril je da zavarovanje na bazi solidarnosti zagotavlja najmanj stroškov v nasprotju s tem kar se skuša prakticirati danes. Prav tako je izpostavil dva faktorja delovanja oblasti, generatorji strahu in nezaupanja s katerimi hoče vladajoča oblast speljati stekanje denarja
v globalno kapitalno mešetarjenje.
Nazadnje se spregovorila še Julija Somrak, ki je zastopala stališče Avtonomne tribune. (govor si lahko preberete TUKAJ). Poudarjene so bile vzporednice med reformami zdravstva in visokega šolstva, ter pozivanje k skupnemu upori samovoljnosti vladajoče oblasti pri kreiranju teh reform. Udarni študentski govor je požel velik aplavz, prav tako pa je bil skupno sprejet, brez vzdržanih glasov in brez glasov proti, predlog podpore za Avtonomno tribuno.
Delovanje Avtonomne tribune je naletelo na odobravanje, prav tako pa je bilo čutiti navdušenje nad udeležbo in podporo gibanja za javno zdravstvo. Boj, ki ga bijemo ima skupnega sovražnika, ta sovražnik je divja privatizacija javnega sektorja. Iz strani študentov je bil tudi predlog, da bi se združili v širše gibanje, kjer bi bili bitko vsak na svoji fronti in se med seboj podpirali.
Na koncu je treba še omeniti, popolno odsotnost medijev, kar je po vsej verjetnosti posledica uravnoteženosti in spr(l)oščenosti le-teh. Baje naj bi minister Bručan sklical tiskovno konferenco pol ure pred začetkom seje Gibanja za javno zdravstvo. Načrtovano naključje?
Ni komentarjev:
Objavite komentar