Univerza je padla!
Srečanje »Novi izzivi svetovni varnosti. Celosten pristop in novi strateški koncept Nata«, do katerega je prišlo na Fakulteti za družbene vede 12.11.2009 je dokaz, da znanost (in s tem Univerza) ni več avtonomna. Namesto da bi Univerza (in fakultete v njej – sploh pa tiste, ki poučujejo socialne znanosti!) zavzela kritično stališče do (širših) družbenih dogodkov, jih z gostovanjem vulgarno ideoloških »institucij« celo podpira. To je znak resignacije, diskurza, ki se odraža v izjavah tipa: »spremenimo sitem od znotraj« ali natančneje: »popravimo kar je slabega v sistemu« (in ustvarimo »kapitalizem s prijaznim obrazom«).
Med tem ko so na Filozofski fakulteti študenti in študentke le dan poprej »zasedli« osrednjo avlo in hodnike, ter priredili plenum na katerem so razpravljali o »trenutnem stanju visokega šolstva« in širši študentski problematiki – je to morda prvi resni premik k temu, da se slovenski študenti in študentke pridružijo Francozom, Grkom, Avstrijcem, Severno Američanom itd.? –, dan po tem servilneži na FDV v svoje prostore prostovoljno (sic!) povabijo militaristično/teroristično »institucijo« in tako pod krinko akademske diskusije omogočajo in podpirajo najbolj izprijeno obliko humanizma: »humanistični militarizem«. Avtonomne študentke in študenti, ki so svoje nestrinjanje pokazali na ravni transparenta (ki je med drugim legitimna – sicer pa ne edina – oblika izkaza stališča in način artikulacije) pa so bili s silo odstranjeni iz prizorišča.
Dogodek pa je potrebno ubraniti pred tem, da se ga zreducira na raven (zgolj še enega) spektakla. Zato na tem mestu – kot izkaz podpore – predlagam drugačno branje dogodka: ker so bili/bile avtonomni študenti in študentke s silo odstranjeni iz prizorišča lahko to beremo kot »izkaz pozornosti« s strani kritiziranih. To me napotuje na misel, da taki protesti – kljub vsem »doksičnim« psevdokritikam – nosijo v sebi učinek, pa čeprav postopoma in ne z rezom. Ko se takih načinov mirnega izkaza nestrinjanja ne bo več upoštevalo, ko se torej ne bo nihče več odzval na njih, bo družbeno stanje popoln horror (takrat, bojim se, bodo tudi kritični izgubili vso kritičnost in z nasiljem izkazovali svoja mnenja). Zaenkrat živimo »le« na meji »horrorja« saj so očitkov, zmerjanj, represije (in nasilja) deležni tisti, ki so pripravljeni zavzeti kritično stališče (avtonomni subjekti), ne pa tisti, ki podpirajo hegemonijo (servilneži, katere bi odprto – t.j. kritično refleksivno – družbeno polje enostavno izločilo iz diskusije, a brez elementa nasilja). Sprevrženost konteksta v Sloveniji je abotna, saj se jo reproducira na vsakem koraku (tako je za Boruta Pahorja prihod mednarodne teroristke le »vljudnostni obisk«, za nekritične posameznike in posameznice pa je akt avtonomnih študentk in študentov »brezglavo« dejanje). Ponovno smo priče sprevrženosti, ki iz diskusije izloči kritično misleče posameznike, ki imajo pertinetno stališče, namesto da bi se »izločilo« tiste, ki zgolj reproducirajo »obče« mnenje (ki je produkt ideološkega konsenza).
Izkaz nestrinjanja avtonomnih študent in študentov zato podpiram in berem kot dogodek, ki nam govori: »Rešimo Univerzo!«.
Tomaž Gregorc (UP FHŠ), Izola 13.12.2009
