V Študentski organizaciji Slovenije smo skrajno zaskrbljeni nad dogajanjem pri sprejemanju Zakona o štipendiranju. V sredo, 6. junija 2007 ob 14h se bo namreč v Državnem zboru RS na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide opravilo drugo branje omenjenega zakona, ki bo dalo prvi odgovor na
to, kakšen sistem štipendiranja bomo imeli v prihodnosti. – Pozivamo poslance Državnega zbora in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve da prisluhnejo opozorilom Študentske organizacije Slovenije.
Področje štipendiranja je izrednega pomena za slovenske dijake in študente, saj trenutna ureditev ne zadošča potrebam. Kot predstavniki študentov smo z argumenti in konstruktivnim pristopom sodelovali pri oblikovanju novega zakona, saj smo verjeli, da bo prinesel pozitivne spremembe na tem področju.
Kljub temu, da je bil Zakon o štipendiranju s ŠOS že usklajen, pa ga je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naknadno konceptualno spreminjalo. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) skozi
amandmaje na zakon predvideva celo takšne spremembe, da bo prišlo do razpada sistema Zoisovih štipendij na eni strani in oteženega dostopa do republiških štipendij na drugi, kar bo kumulativno pomenilo samo še dodatno zmanjšanje števila štipendij.
Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da želi MDDSZ brez predhodnega opozorila samovoljno spreminjati pogoje pod katerimi lahko študent ohranja Zoisovo štipendijo. Študentje in dijaki nismo stroj za izjemne dosežke in
zdi se nam nesprejemljivo, da lahko nek študent ali dijak Zoisovo štipendijo obdrži le, če uspe vsako leto ponovno dosegati najvišja mesta na državnih in mednarodnih tekmovanjih, kljub temu, da ima visoko povprečje.
Sporno se nam zdi, da bodo mnogi dijaki in študentje presegli cenzus za državno štipendijo na podlagi nove metodologije določanja družinskega dohodka, ki upošteva nekatere prihodke, ki do sedaj niso bili upoštevani.
Ravno tako MDDSZ ni pristalo na oblikovanje dodatnega vstopnega cenzusa za študente in dijake, ki se na študij vozijo ali pa morajo prebivati stran od doma v kraju študija, kljub temu, da imajo večje, s študijem povezane stroške. S takimi rešitvami MDDSZ ne bo rešilo problema pomanjkanja štipendij, dostopnosti do študija ter zmanjšanja obsega študentskega dela, ampak bo kvečjemu povečalo akutnost problema.
Ni komentarjev:
Objavite komentar