Spoštovana ga. ministrica Mojca Kucler Dolinar,
skrbno smo prebrali vaše pismo. Leporečenje je lahko lepa dejavnost in lahko vodi h kratkočasju, a v resnih zadevah ni dobrodošla. Lepo je, če pri izmenjavi političnih stališč upoštevamo, da gre za diskusijo o realnih političnih izbirah in ne le za trosenje splošnih floskul.
Zadovoljni smo z vašo trditvijo, da je odprtje visokošolskega prostora nujno potrebno. Tudi nam se namreč zdi nadvse pomembno odpreti univerze za vse in s tem omogočiti vpis nanjo vsem, ki si to želijo, ne glede na socialni položaj, starost, državljanstvo ali kakšno drugo osebno okoliščino. Tudi mi se strinjamo, da mora biti visokošolski prostor odprt, torej da mora biti študij brezplačen za vse, tudi za tiste, ki morajo že sedaj plačevati šolnine (izredni in podiplomski študij). Tudi odprtje visokošolskega prostora za pobude študentov in študentk se nam zdi dobro. Študentje moramo namreč imeti možnost, da tudi sami sodelujemo pri oblikovanju svojega študijskega programa v skladu z našimi željami in potrebami, ne pa da je ta program podrejen izključno trenutnim potrebam gospodarstva. Tudi mi podpiramo odprtje visokošolskega prostora v smislu njegove demokratizacije. Univerze je potrebno odpreti za aktivno študentsko participacijo v vseh njenih organih, s posebnim poudarkom na sodelovanju pri pripravi študijskih programov. Na ta način bomo ob upoštevanju izhodišča, da je univerza skupnost študentov, profesorjev in drugih delavcev, in ob upoštevanju načel direktne demokracije skupaj sooblikovali nov, odprt in bolj demokratičen visokošolski prostor. Jasno pa je tudi, da se želena odprtost visokošolskega prostora izključuje z njegovim odprtjem za kapitalske interese zasebnikov in politične interese političnih elit.
Žal vas moramo opomniti, da naša bojazen - bolje aktiven odpor - pred vdorom kapitala na področje visokega šolstva niti malo ni odveč. Ta vdor se ne kaže le v večjem številu zasebnih visokih šol, tudi visokošolski programi so pod vedno večjim udarom zahtev gospodarstva po visoko usposobljenih strokovnjakih na specifičnih področjih. Govori se o nezaposljivosti družboslovcev, češ da je njihove znanje za gospodarstvo, torej kapital, neuporabno, na drugi strani se promovira študij tehniških in naravoslovnih smeri. A ne zaradi kvalitete znanja, temveč zgolj zaradi trenutnih potreb gospodarstva. Hkrati vlada že uveljavlja priviligiranje zasebnih šol s tem, ko zmanjšeuje število vpisnih mest na javnih družboslovnih fakultetah, hkrati pa se to število na zasebnih fakultetah povečuje. Predlog zakona o visokem šolstvu, ki ga je bil vaš predhodnik prisiljen umakniti, je vseboval spremembe, ki bi te procese ublagovljenja znanja in podreditve univerze avtonomiji trga, še okrepil. Še vedno mislite, da je naš odpor proti vdoru kapitala odveč? Ni s preoblikovanjem študijskih programov v skladu z bolonjsko deklaracijo, ki predstavlja vse prej našteto, kapital že vstopil v visokošolski prostor?
Povsem jasno nam je, da je študij za večino dodiplomskih študentov/k (zaenkrat) brezplačen in nam tega ni potrebno prav nič dodatno razlagati. Naš namen je, da tako ostane tudi v prihodnje in da se ukinejo še tiste šolnine, ki trenutno vseeno obstajajo. Kakšne namene pa imate vi? Vaš predhodnik je denimo neprestano omenjal plačljiv študij, rekoč da »šolnine v neki obliki zagotovo bodo«. Med drugim je ob začetku izvajanja bolonjske reforme zagotovil, da bosta obe stopnji brezplačni, kasneje pa je brezplačna ostala le prva stopnja. Že omenjeni umaknjeni osnutek predloga zakona o VŠRRD je tudi vseboval spremembo financiranja visokega šolstva in uvedbo šolnin, zato smo ga bili primorani skupaj z vsemi ostalimi partnerji v visokem šolstvu v celoti zavrniti. Prav tako sprejeta resolucija o reformi visokega šolstva odpira možnosti za privatizacijo visokega šolstva in posledično uvedbo šolnin. Tudi njo smo zavrnili. Od vas pa zaenkrat še vedno nismo dobili konkretnega odgovora na vprašanje, kakšno je vaše stališče do resolucije, ki vam jo je zapustil vaš predhodnik. Dokler se ne izjasnite, to za nas pomeni, da jo podpirate.
Vaše vabilo na spoznavno srečanje in pogovor sprejemamo. Zabeležili smo si ga in vas bomo spomnili nanj, ko bo primeren čas za to. Nadejamo se, da boste takrat še vedno pripravljeni na plodno izmenjavo stališč.
ŠTUDIJ JE PRAVICA!
O PRAVICAH SE NE POGAJAMO!
PRAVICE SO IZBORJENE, NE PODELJENE!
Lep pozdrav,
Avtonomna tribuna
Ljubljana, 10. december 2007
-Odgovor ministrice z dne 14.11.2007 na odprto pismo Avtonomne tribune se nahaja TUKAJ.
2 komentarja:
ŠTUDIJ JE PRAVICA!
O PRAVICAH SE NE POGAJAMO!
PRAVICE SO IZBORJENE, NE PODELJENE!
Kakšne traparije! Ne vem, kdo si je kdaj izboril pravico, da mu morajo sodržavljani financirati izobraževanje za nekaj, česar ne potrebujejo? In kdo ste vi, da se boste ali ne boste pogajali?
Vloga univerze ouiroma katerekoli izobraževalne institucije je pač v tem, da "proiizvaja" ljudi z znanji, ki jih določena družba potrebuje. Del te družbe je gospodarstvo "umazani kapital", kot mu pravite vi, del pa so razne druge dejavnosti, kjer najdejo svoje mesto in vlogo tudi družboslovni in humanistični profili. Iz neracionalnih razlogov se je pač po osamosvojitvi precej povečal vpis na družboslovne smeri, ki pa ni bilo pogojeno s povpraševanjem po tovrstnih znanjih.
S kakšno pravico torej nekdo uveljavlja privilegij porabe družbenih resursov za nekaj, česar ta družba ne potrebuje (oziroma ne potrebuje v tolikšnem obsegu)?
Študentje lahko pričakujejo financiranja izobraževanj za smeri, ki jih bo družba v prihodnosti potrebovala. Seveda imajo pravico tudi do izobraževanj za druge poklice, vendar ne za moj denar! Zadeva je smiselna približno toliko, kot nabava šolskih vojaških letal in šolanje pilotov v državi, ki nima in v prihodnosti ne namerava imeti vojnega letalstva. Not for my money, dude!
Objavite komentar